O finančnih težavah največjega hrvaškega poslovnega imperija Agrokor v lasti Ivice Todorića, katerega del je od leta 2014 tudi največji slovenski trgovec Mercator, mediji poročajo že dva meseca, ta teden pa so novice eskalirale. In sicer po tem, ko je zasebna hrvaška televizija N1 v torek poročala o skrivnem nočnem sestanku hrvaške vlade s prvim človekom Agrokorja Ivico Todorićem v začetku marca ter odločitvi hrvaške vlade, da močno zadolženemu Agrokorju tokrat ne bo priskočila na pomoč. Zaradi pravil EU tega niti ne bi mogla storiti.
Prvi namig o resnih težavah ene največjih srednjeevropskih družb, ki skupaj zaposluje 60 tisoč ljudi, je sredi januarja dala bonitetna hiša Moody's, ko je zaradi slabšega lanskega poslovanja in visoke stopnje zadolženosti bonitetno oceno skupine Agrokor z B2 znižala na B3, torej še globlje v območje visoko špekulativnih naložb, a je pri tem ohranila oceno o stabilnih obetih podjetja. Slab mesec pozneje je Moody's obete s stabilnih spremenil v negativne.
Prava hladna prha pa je prišla po tem, ko je ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov na tiskovni konferenci ob ruskem dnevu diplomacije v Zagrebu v začetku februarja dejal, da ruski bankirji, ki so v preteklosti večkrat pomagali Agrokorju, temu več ne odobravajo posojil in želijo, da bo Agrokor izpolnil vse svoje obveznosti.
Na ruski banki Sberbank in VTB odpade 1,3 milijarde evrov Agrokorjevih obveznosti. Teh ima družba po javno dostopnih podatkih sicer šest milijard evrov, od tega za več kot tri milijarde evrov kratkoročnih. Maja prihodnje leto mora Agrokor denimo poplačati tudi posojilo v višini 485 milijonov evrov, ki ga je najel za nakup Mercatorja. Agrokorjeve obveznosti do dobaviteljev so konec septembra lani znašale več kot dve milijardi evrov. O Agrokorjevih težavah in možnostih, da se največji hrvaški gospodarski imperij reši pred bankrotom, v pismu iz prestolnice na zadnji strani revije piše tudi Ivana Zobenica iz Zagreba.
