Britanska premierka Theresa May je v torek pozno zvečer podpisala pismo, s katerim je Velika Britanija uradno obvetila EU o odločitvi za izstop. Gre za prvo uradno dejanje, ki bo sprožilo proces izstopnih pogajanj. Po 50. členu lizbonske pogodbe, gre za člen, ki formalno omogoča izstop posamezne članice iz EU, naj bi izstopna pogajanja trajala dve leti.
Velika Britanija želi z EU skleniti prostocarinski sporazum, a z možnostjo velikih izjem. Prav od teh izjem pa je tudi odvisno, ali bodo izdelki, denimo nemški avtomobili, na Otoku dodatno ocarinjeni in s tem dražji, in seveda nasprotno. Od teh izjem je tudi odvisno, ali bomo še vedno lahko brez težav in dodatnih stroškov denimo uporabljali spletne nakupe, kjer ima zdaj kar nekaj velikih spletnih trgovcev carinsko skladišče v Veliki Britaniji.
Velika Britanija je sicer med državami EU, ki so najmanj vključene v evropske povezave. Vseskozi ima vrsto posebnosti, od ohranitve mejnih kontrol, lastne valute, souporabe svojih merskih standardov, vožnje po levi strani do relativno skromnih trgovinskih vezi. Skromnih sicer le, ko jo primerjamo z drugimi evropskimi državami. Velika Britanija je tista država članica, ki je izvozno najmanj odvisna od EU. V države članice pošlje okoli 44 odstotkov vsega izvoza blaga. Je pa država z največjim primanjkljajem blagovne menjave znotraj EU med vsemi članicami. Leta 2015 je primanjkljaj znašal 119 milijard evrov.
Bolj kot poslovno sodelovanje pa bo zapleten proces administrativne osamosvojitve. V lastno zakonodajo mora namreč prenesti okoli 19 tisoč evropskih predpisov, aktov, navodil …, ki so zdaj v pristojnosti skupnih evropskih politik. Vrh tega niti nima vseh potrebnih ustanov za področja, ki so jih do zdaj urejali evropski birokrati, po odcepitvi pa bo morala nadzor opravljati sama Velika Britanija.
Največ se sicer govori o izstopnih pogajanjih, kjer se bodo Britanci pogajali z EU o načinu sodelovanja po izstopu. Britanska premierka Theresa May je že razkrila cilje pogajanj z EU. Velika Britanija denimo namerava zapustiti enotni evropski trg, doseči ambiciozen prostotrgovinski sporazum z EU, izstopiti namerava tudi iz evropske carinske unije. Je pa še vedno pripravljena plačevati del sredstev v blagajno EU, če bi ji to omogočilo dostop do evropskih sredstev za posamezne projekte.
Eden glavnih razlogov, ki so prinesli uspeh lanskega referenduma o izstopu, so migracije. Velika Britanija želi nadzirati obseg priseljevanja državljanov EU. To pa bi lahko bila velika ovira pri kakršnihkoli prostotrgovinskih dogovorih z EU. Del procesa bo sicer tudi določitev pravic državljanov EU, ki so se na Otok že preselili. Trenutna britanska vlada sicer pravi, da bodo njihove pravice spoštovali, vendar pa ne bo ponudila enostranskih jamstev državljanom EU, ki delajo na Otoku.
Dodajmo še, da je škotski parlament v torek podprl novi referendum o samostojnosti Škotske.