Se za velikonočne praznike zaradi sistematičnega nadzora lahko izognemo dolgim kolonam na slovensko-hrvaški meji, ki je tudi zunanja šengenska meja? To so na tiskovni konferenci v Bruslju v sredo vprašali pristojnega evropskega komisarja Dimitrisa Avramopulosa in tudi, kakšna so njegova pričakovanja glede sestanka strokovnjakov iz držav članic s predstavniki evropske komisije glede izvajanja uredbe o sistematičnem nadzoru potnikov na zunanjih šengenskih mejah.
Neposrednega odgovora na prvo vprašanje Avramopulos ni ponudil. Glede drugega pa je dejal: »Zavedamo se razmer na hrvaško-slovenski meji. Bili smo in še vedno smo v stikih z vladama obeh držav. Prepričan sem, da bo srečanje ekspertov razjasnilo vse podrobnosti, in prepričan sem, da ne bomo imeli težav v prihodnje.« Ob tem je Avramopulos obrnil ost v hrvaško in slovensko vlado: »Naj povem, da je v redu, če evropska komisija intervenira, je pa bolje, če se sosednji državi pogovarjata druga z drugo. Dialog vedno pelje v pozitiven sklep za vse.«
Slovenija in Hrvaška sta zaradi dolgih zastojev, ki so nastali zaradi sistematičnega nadzora vseh potnikov, ne le državljanov tretjih držav kot doslej, temveč tudi državljanov EU, ob vstopu in izstopu, že v nedeljo začasno delno opustili izvajanje ukrepa EU, ki je bil uveden zaradi varnostnih razlogov in povečane grožnje terorizma. In sicer pri potnikih, ki so pomenili manjše varnostno tveganje, otrocih in starejših.
Kot je po sestanku v Bruslju v sredo povedal državni sekretar Boštjan Šefic, naj bi Slovenija med velikonočnimi prazniki na podlagi ocen tveganj, ki so jih pripravili, uveljavila izjemo – začasno odstopila od sistematičnega nadzora na zunanji šengenski meji. Na določenih prehodih bodo v kritičnih obdobjih preverjali tiste potnike, ki jih je po kazalnikih treba.
