Po vzoru Hrvaške, ki je za reševanje močno zadolženega Agrokorja v začetku meseca sprejela zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih (takšnih, ki imajo več kot milijardo evrov dolgov in najmanj pet tisoč zaposlenih), je tudi slovenska vlada prejšnji teden sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo in ga po nujnem postopku poslala v sprejetje državnemu zboru.
Za Slovenijo so sistemskega pomena družbe, ki imajo najmanj šest tisoč zaposlenih, čisti prihodki od prodaje morajo presegati milijardo evrov, večinski lastnik ali z njim povezane osebe morajo imeti v družbi več kot 50-odstotni delež.
Čeprav je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob predstavitvi zakona dejal, da je v Sloveniji nekaj takšnih podjetij, pa naštete pogoje izpolnjuje samo največji slovenski trgovec Mercator, ki je od leta 2014 v lasti hrvaškega Agrokorja. Krka in Gorenje sicer izpolnjujeta pogoje glede števila zaposlenih in prihodkov od prodaje, a imata razpršeno lastništvo.
Zakon, s katerim bi preprečili izčrpavanje Mercatorja, predvideva, da bo lahko vlada, če je lastnik družbe sistemskega pomena v insolvenčnih ali drugih postopkih – poljudno povedano, če bankrotira –, sprejela sklep, s katerim bo odprla pot do imenovanja izrednega člana uprave. Ta bi bil pristojen le za posle, ki so povezani z večinskim lastnikom, in ne bi imel pristojnosti pri vodenju rednih poslov družbe.
Vlada želi z zakonom zaščititi tudi slovenske dobavitelje, katerih izpostavljenost do Mercatorja je okoli 500 milijonov evrov. Izpostavljenost do Agrokorja pa po zadnjih podatkih znaša več kot 40 milijonov evrov.
