Za ustavne spremembe, ki uvajajo predsedniški sistem in dajejo predsedniku 80-milijonske Turčije Redžepu Tajipu Erdoganu precej večja pooblastila, je na nedeljskem referendumu glasovalo 51,4 odstotka volivcev. Predstavniki turške opozicije, ki ustavnim spremembam nasprotuje, so izrazili skrb zaradi izida glasovanja in napovedali, da bodo zaradi nepravilnosti in manipulacij rezultat izpodbijali.
V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premiera bo umaknjen, dobil bo pooblastila na pravosodnem področju, na nekaterih področjih bo odločitve lahko sprejemal z dekreti, brez parlamenta, odločal bo o uvedbi izrednih razmer …
Erdogan, ki je izid referenduma pospremil z besedami, da je turški narod sprejel zgodovinsko odločitev, saj je bila sprejeta, kot je dejal, najpomembnejša reforma v turški zgodovini, bo na oblasti lahko ostal do leta 2029. Ob tem je druge države in mednarodne organizacije pozval, naj spoštujejo izid glasovanja.
V Evropski uniji so se na izid turškega referenduma odzvali zadržano. »Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope,« so v skupnem sporočilu zapisali predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu ravnati previdno in ohraniti vladavino prava. »Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah,« je zapisal.