Natanko po desetih letih na čelu Leka, ene največjih družb pri nas z dobro milijardo evrov prodajnih prihodkov in več kot tri tisoč zaposlenimi, se bo Vojmir Urlep avgusta letos upokojil.
Urlep, ki je v svoji menedžerski karieri dobil več priznanj, je po diplomi iz farmacije kariero začel v ljubljanskem veletrgovcu s farmacevtskimi izdelki Salus, pozneje pa je magistriral iz mednarodnega menedžmenta. V Lek, ki od leta 2002 deluje v okviru Novartisa, pa je prvič prišel leta 1983 in zasedal različne menedžerske položaje ter bil pred odhodom v Kemofarmacijo leta 2000 dve leti tudi njegov predsednik. Po sedmih letih se je vrnil na vrh Leka in kmalu zatem za Manager takole opisal izzive vodenja v okviru velike multinacionalke: »Velika umetnost je priti do spoznanja, da si kot menedžer v globalnem podjetju v določenih pogledih zgolj koordinator aktivnosti in tisti, ki na lokalni ravni povezuje različne vloge. Obenem pa je treba skrbeti za rast in razvoj v danih okvirih.«
Čeprav so bile ob prevzemu ljubljanskega farmacevta v slovenski javnosti močne bojazni, da bo Lek postal le še proizvodni obrat švicarskega farmacevta, se to, najbrž tudi po zaslugi Urlepa, ni zgodilo. Nasprotno, v Leku so razvoj še okrepili.
Urlepa bo nasledil Zvonko Bogdanovski, ki je član Lekove uprave in v Sandozu vodi skupino držav jugovzhodne Evrope oziroma Skupnosti neodvisnih držav. Član uprave je od leta 2009. Tako kot Urlep je v Lek prišel leta 1983 in začel kot raziskovalec, analitik in razvojni tehnolog, nato pa večino izkušenj pridobil z vodenjem trženja in prodaje farmacevtskih izdelkov. Leta 1990 je postal pomočnik direktorja v zunanjetrgovinskem sektorju v Leku ter leta 1993 direktor prodaje in trženja za trge srednje in vzhodne Evrope. Ko je Novartis prevzel Lek in Hexal, je obakrat uspešno vodil integracijo.
