Manager

Kako se je Italijan z domačimi specialitetami prebil med najinovativnjše na svetu

Eataly ni navaden supermarket ali tržnica, ampak veriga s konceptom. Ideja »jej, nakupuj, uči se« je ustanovitelja Oscarja Farinettija uvrstila med najbolj inovativne ljudi na svetu. V desetih letih je zraslo že 34 njegovih trgovin od Japonske do Amerike, letos so jo odprli tudi v Trstu.

Izpostavljamo

FINANCE
Manager
Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
Manager
ManagerRedakcija Finance Managerja Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
FINANCE
Manager
TOP 101 na enem mestu
Manager
ManagerBojana Humar TOP 101 na enem mestu

Kdo je prvi med največjimi in najboljšimi, kdo je presenečenje med novinci, kdo je z devetimi zaposlenimi ustvaril 80 milijonov dobička, kdo bo letos vlagal in zaposloval, kdo je skopal največjo luknjo …

Avtor
11.05.2017 20:30
Čas branja: 7 min
Kako se je Italijan z domačimi specialitetami prebil med najinovativnjše na svetu
Oscar Farinetti je na idejo za takšno trgovino prišel iz želje, da bi bila italijanska gastronomija na voljo po poštenih cenah, da bi si jo lahko privoščili vsi, ob tem pa uživali v okolju, kjer hrane ne bi samo kupovali, ampak jo tudi okušali in se ob njej učili.

Ko se je začelo šušljati, da se bo v Trstu odprla nova trgovina Eataly, ki je tržnica, restavracija, prodajalna raznovrstne italijanske hrane in pijače v enem, so si gurmani, ki to italijansko trgovino in njen koncept že poznajo, začeli oblizovati prste, saj so dobro vedeli, kaj prihaja v našo bližino.

Novica o italijanski delikatesi, v kateri je mogoče najti najboljše od vsega, kar ponuja Italija, pa je hitro prišla na uho tudi tistim, ki Eatalyja prej niso poznali.

Štiri tisoč kvadratov, več kot tisoč vinskih etiket

Prvo trgovino Eataly je leta 2007 odprl Oscar Farinetti v Torinu, vseh 33, ki jih je sledilo, pa je narejenih po enakem konceptu kot prva. Nič drugače ni s trgovino v Trstu, kamor so kupci prvič lahko stopili 17. januarja letos. Tamkajšnji Eataly gleda na Tržaški zaliv, ki ga je mogoče opazovati tudi skozi velika okna kavarne v trgovini, preurejena notranjost pa je daleč od tega, kar je bila hiša pred prihodom Eatalyja.

Stavba, ki je bila zgrajena leta 1902, je bila namreč namenjena skladiščenju vina, v njej so hranili vinske sode iz Istre in Dalmacije. Skladišče je bilo že takrat opremljeno z izvirnim vodnim sistemom hlajenja, ki je sode, z njimi pa vino, ohranjalo pri idealni temperaturi, ta prostor pa Eataly za hranjenje vinskih steklenic uporablja tudi danes.

»Ohranili smo spomin na stavbo, ki je bila vedno prostor za izmenjavo, trgovino in odlične izdelke, skladišče pa smo dobili ob ključnem posredovanju tržaškega sklada Fondazione CRTrieste. Po načrtih arhitekta iz Firenc Marca Casamontija iz arhitekturnega biroja Studio Archea smo ohranili izvirno strukturo in jo obdali s steklom, tako da je prostor še bolj privlačen in svetel, iz njega pa lahko občudujete zaliv in pokrajino, ki ga obkroža,« o preureditvi skladišča pravi Lia Gianuzzi, ki v tržaškem Eatalyju, kjer je zaposlenih približno 90 ljudi, skrbi za promocijo in kulinarične dogodke, ki jih pripravljajo v trgovini.

Na policah tudi nekaj slovenskih vin

Eataly v Trstu se razprostira na tri tisoč kvadratnih metrih, ki so razporejeni v tri nadstropja. V kleti so prostori kuharske šole in vinoteka z več kot tisoč različnimi vinskimi etiketami. Največ jih prihaja iz okolice Trsta, imajo pa tudi vina iz drugih regij Italije in celo nekaj slovenskih in hrvaških vin, med katerimi najdemo znamke Burja, Čotar, Colja Vino, Klabjan, Clai, Rojac, Emeran in Klabjan.

Petina izdelkov z drugih koncev sveta

V pritličju so pekarna, vinski bar, Illyjeva kavarna, ribarnica La Barcaccia in prvi del tržnice, ki se nato nadaljuje v prvem nadstropju. Tam pa so poleg drugega dela tržnice še restavracija L'Osteria del Vento, mesnica in suhomesni izdelki ter sirarna.

»Del trgovine, ki je namenjen nakupovanju, imenujemo tržnica, ker želimo poudariti, da gre za prostor, ki je narejen po starem konceptu živilske tržnice, kjer so bili glavni akterji pridelovalci hrane in njihovi pridelki, razdeljena pa je v dve nadstropji,« pojasnjuje Lia Gianuzzi.

Osemdeset odstotkov izdelkov prihaja iz Italije, 20 odstotkov pa iz drugih delov sveta, ker jim je, čeprav si prizadevajo, da večina sestavin prihaja iz Italije, pomembno tudi to, da je vsa hrana in pijača vrhunska, zato te izdelke v nekaterih primerih ponujajo tudi iz drugih držav.

Najbolj priljubljen del trgovine je sicer pekarna, obiskovalci pa med različnimi vrstami svežega kruha lahko pokusijo tudi deset različnih pekov­skih izdelkov, narejenih iz starih žit.

Jej, nakupuj in se uči

»Lahko bi rekli, da Eatalyjeva filozofija temelji na treh pomembnih konceptih, in sicer ’jej, nakupuj in se uči’, ti trije vidiki pa Eataly ločujejo od drugih konvencionalnih supermarketov in restavracij,« vodilo trgovine opisuje Gianuzzijeva. Kot pravi, v Eatalyju poleg nakupovanja sestavin lahko ješ tako v glavni restavraciji kot na drugih točkah v trgovini, denimo v vinskem baru, kavarni in ribarnici.

Vse to je, tako sogovornica, povezano z njihovim motom, da lahko ješ, kar kupiš, in da lahko kupiš to, kar tam ješ, tako da je na prodajnih policah mogoče najti tudi veliko izdelkov, ki jih pri pripravi jedi v restavraciji Eatalyja uporabljajo njihovi kuharski mojstri.

Kuharski mojstri v Eatlyju sicer niso samo za to, da kuhajo, ampak tudi zato, da učijo druge, saj je izobraževanje pomemben del Eatlyjeve filozofije. »Imamo kuharsko šolo, v kateri organiziramo tečaje, na katerih se ljudje lahko učijo priprave italijanskih jedi, kot so testenine, pice, kruh in podobno, imamo pa tudi tečaje pokušanja vin, piva, sirov in tako naprej.

Poleg tega organiziramo izobraževalne dogodke, namenjene družinam in otrokom, ki se skozi posebne dejavnosti in igro lahko naučijo osnov kuhanja ter poučijo o raznovrstnosti živil in sezonskih jedi. Na temo hrane in kulture ponujamo tudi brezplačne izobraževalne dejavnosti za starejše in šole, v kuharski šoli pa organiziramo tudi zasebne dogodke, kot so zabave, večerje in konference,« našteva Gianuzzijeva.

Sogovornica poudarja, da je izobraževalni pristop opazen tudi v njihovi komunikaciji s strankami. »V trgovini lahko opazite table, na katerih so zapisane in s slikovnim materialom opremljene zgodbe o naših izdelkih in njihovih pridelovalcih, ker želimo razložiti, kaj ponujamo, in pokazati tudi drugo plat.«

Druga plat, o kateri govori, se skriva v partnerju, organizaciji Slow Food, ki ne pomeni počasnega prehranjevanja ali večerij s sedmimi hodi, ampak neprofitno organizacijo, ki prisega na spoštovanje kulturne zapuščine ter sledljivost sestavin, ki morajo biti poleg tega pridelane prijazno tako do človeka kot do okolja.

Ideja ustanovitelja postavila med najinovativnejše na svetu

Družba Eataly, katere vrednost je ocenjena na okoli 620 milijonov evrov, ima 18 trgovin v Italiji in še 16 v drugih državah po svetu (ZDA, Brazilija, Japonska, Združeni arabski emirati, Južna Koreja, Danska, Nemčija, Turčija). Glede na število podružnic, raztresenih po svetu, je tako skoraj težko verjeti, da je Eataly star zgolj deset let.

Oscar Farinetti, ki poleg gibanja Slow Food prisega na povezovanje z malimi podjetniki, je prvo trgovino odprl v Torinu, kjer je v italijansko kulinarično meko spremenil staro tovarno vermuta. Ideja za trgovino je prišla iz njegove želje, da bi bili visokokakovostni italijanski živilski izdelki na voljo po poštenih cenah, tako da bi si jih lahko privoščili vsi, ob tem pa uživali v okolju, kjer hrane ne bi samo kupovali, ampak jo tudi pokušali in se ob njej učili. Za idejo ga je revija Fast Company pred tremi leti uvrstila na 23. mesto najinovativnejših podjetij na svetu in na prvo med prehrambnimi družbami.

Hit na Peti aveniji

Po Italiji se je Eataly najprej širil na Japonsko, v Tokio, kjer je italijanska hrana že dolgo izjemno priljubljena, dve leti pozneje pa še v New York, na Peto avenijo, kjer je trgovina, ki se razprostira na 4.650 tisoč kvadratnih metrih, v hipu postala hit.

Že v prvem letu je namreč prinesla tudi za Eataly nepričakovanih 70 milijonov dolarjev prihodkov. K velikemu obisku je Newyorčane verjetno spodbudil tudi takratni zapis kulinaričnega kritika za New York Times, ki se je za bralce med drugim sprehodil skozi sedem malih restavracij, sladoledarnico, vinoteko, picerijo in pekarno, nato pa objavil vodnik po tem, kako »potovati« skozi gromozansko trgovino.

A to še ni bilo nič. Leta 2012 je Eataly odprl svojo 15. in največjo trgovino doslej, lokacijo pa je izbral v Rimu. Ta obsega 15.600 kvadratnih metrov v štirih nadstropjih, v njej pa je mogoče najti 18 restavracij, pivovarno, pražarno kave in celo potovalno agencijo.

V Dubaju imajo celo Nutella bar in restavracijo, kjer strežejo samo hrano, narejeno iz tartufov, prvi newyoški Eataly ustvarja vrste s svojimi palačinkami, namazanimi z nutello, v Sao Paulu imajo stojnico, na kateri ponujajo meso z žara, gurmane v Istanbulu pa vabi Massimo Bottura, eden od največjih kuharskih šefov na svetu, ki je tam odprl svojo restavracijo.

V letu ali dveh na borzo

Načrti Eatalyja so veliki tudi za prihodnost. V zadnjem letu je poleg podružnice v Trstu odprl tudi tri nove trgovine v ZDA (New York, Boston in Los Angeles) in eno v Dubaju, naslednja pa bo na vrsti Moskva.

V prihodnjem letu ali dveh namerava skupina, ki je v letu 2015 imela 380 milijonov prihodkov, 30 milijonov evrov čistega dobička in zaposluje okoli štiri tisoč ljudi, s tretjino deleža tudi na borzo, ker si ustanovitelj Oscar Farinetti želi večje transparentnosti in odpreti vrata za male vlagatelje.

Avtoceste in zabaviščni park

Začeli so tudi sodelovati z italijansko trgovsko verigo Autogrill, ki ima svoje trgovine in restavracije ob avtocestah. Z restavracijami, ki ponujajo hrano iz vrhunskih sestavin, bi tako, kot pravijo, izboljšali ponudbo za potnike, ki se med vožnjo ponavadi ustavijo na sendviču in kavi. Od tega, kako se bo obnesla kulinarika na višji ravni, ki jo za zdaj preizkušajo le na avtocesti blizu Modene, pa bo odvisno, ali jih bo sledilo še več.

Tu zgodbe še ni konec. Eataly ima v načrtu tudi tematski zabaviščni park v Bologni, ki ga opisujejo kot Disneyland hrane. V njem sicer ne bo vlakov smrti, bo pa, kot napovedujejo, tam toliko več restavracij, delavnic in tržnic.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

AGROBIZ
Javna naročila živil
Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana
Agrobiznis
Javna naročila živilPetra Šubic Z javnim naročanjem v šole in vrtce prihaja poceni, in ne kakovostna hrana 35

Da bi še več lokalno pridelane hrane pripeljali v vrtce, šole in bolnišnice, je treba korenito spremeniti obstoječ sistem javnega naročanja, je glavno sporočilo včerajšnjega posveta v Novem mestu o tem, kako kakovostno hrano jedo otroci in starejši v javnih ustanovah.

FINANCE
Trendi
Italijanski šef v benediktinskem dvorcu
Trendi
TrendiKaja Cencelj Komar Italijanski šef v benediktinskem dvorcu

O sodobnih izzivih kulinarike smo se pogovarjali z mladim italijanskim chefom Luigijem Petrello, glavnim kuharjem v starem jareninskem dvoru.

Moje finance
Nakup
Pojeste preveč evrov? 8 namigov, kako to omejiti
Moje finance
Pameten nakupNina Simič Pojeste preveč evrov? 8 namigov, kako to omejiti

V trgovino pojdite s seznamom živil, ki jih potrebujete, nakupujte siti, akcije lahko vodijo v nepotrebne nakupe, spremljajte porabo in še kaj. Kako optimizirati nakupe, da vam hrana in pijača ne pojesta prevelikega dela družinskega proračuna? Ponujamo osem predlogov!

FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu
PRO
Finance
Podjetno kmetijstvo 2024
Uredništvo Agrobiznisa Tako se dela posel v kmetijstvu (PRO)

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih ustvarjati dodano vrednost. Brezplačno si jo lahko prenesete prek obrazca spodaj.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo

Od leta 2014, ko smo prvič podelili nagrade portala Agrobiznis, smo nagradili 15 ponudnikov lokalne hrane. Pišemo, kakšno leto je za desetimi od njih in kaj načrtujejo.

FINANCE
Trendi
Kupljen s kolekcijo iz Vojne zvezd, Bjana s penino iz čiste rebule
Trendi
TrendiVanja Alič Kupljen s kolekcijo iz Vojne zvezd, Bjana s penino iz čiste rebule

Pri vinarjih, ki sodelujejo v Vinskem vodniku 2017 – tega so že drugo leto pripravili pri spletnem mestu O vinu.si – smo preverili, katere novosti so lani poslali na trg.

FINANCE
SODOBNO BANČNIŠTVO: Kako varno bo digitalno plačevanje
PRO
Finance
BREZPLAČNO
Finance prPRO SODOBNO BANČNIŠTVO: Kako varno bo digitalno plačevanje (PRO)

Odgovor boste našli v prilogo Sodobno bančništvo in zavarovalništvo, ki si jo lahko brezplačno prenesete s spleta