Applov vpad na Xerox v analih panoge opisujejo kot eno največjih tatvin. Jobs se je občasno s takim pogledom ponosno strinjal. Nekoč je pripovedoval: »Picasso je rekel, da dobri umetniki kopirajo, veliki pa kradejo. Nikoli nas ni bilo strah krasti najboljših zamisli.« Tako je v izvrstni biografiji o ustanovitelju Appla Stevu Jobsu zapisal Walter Isaacson. Kdaj drugič pa naj bi Jobs zagovarjal, da »ni šlo toliko za krajo s strani Appla, temveč nerodnost Xeroxa … Pri inovacijah so nove zamisli le del enačbe. Izvedba je enako pomembna.« Zgodba se je končala na sodišču.
V skoraj štirih desetletjih, odkar so Jobs in njegovi inženirji hodili po Xeroxu, se je med tehnološkimi velikani razvila prava patentna vojna, v kateri podjetja izgubljajo debele milijarde. Ob tem se je razvila še posebna industrija, tako imenovano patentno trolanje; gre za manjše, po možnosti odvetniške družbe, ki recimo od propadlega podjetja odkupijo patent in nato terjajo odškodnine in licenčnine zaradi domnevne kršitve patentov. Pri Harvard Business Review so izračunali, da patentno trolanje toženim podjetjem samo v ZDA na leto povzroči za 60 milijard dolarjev škode.
O pogruntavščinah še dve lepši zgodbi. Prvo piše hrvaški podjetnik Mario Kralj, ki s svojo ekipo razvija pametne telefone. Na Hrvaškem si je kljub zasičenosti trga odrezal 15-odstotni delež, ambicije so še večje. Kakšen je njegov recept za uspeh? Drugo zgodbo pa piše Italijan Oscar Farinetti. Na veselje gurmanov je zasnoval centre Eataly, ki so trgovina, tržnica, restavracija in učilnica v enem – nam najbližjega so letos odprli v Trstu. Z njimi osvaja svet, hkrati pa je pokazal, da je mogoče tudi »samo« z domačimi dobrotami postati eden najbolj inovativnih ljudi na svetu.
