Sredinski 39-letni kandidat Emmanuel Macron je v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Franciji ob približno 75-odstotni volilni udeležbi s 66 odstotki prejetih glasov premagal skrajno desničarko Marine Le Pen.
Zmagal je v vseh francoskih departmajih, razen v dveh na severu države. V Parizu je prejel skoraj 90 odstotkov glasov. Kot je napovedal odhajajoči predsednik Francois Hollande, bo Macron zaprisegel v nedeljo. Svoje gibanje En Marche! (Naprej ali Na pohodu) je ustanovil lani poleti, ko je izstopil iz Hollandove vlade in se podal v predsedniško volilno tekmo.
Zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah za Evropo ni pomembna samo zato, ker se z njo napovedujejo velike politične spremembe v Franciji, ampak tudi zato, ker v supervolilnem evropskem letu, kot kaže, vendarle ne bodo prevladali nacionalisti. Spomnimo, nacionalistom je marca že spodletelo na volitvah na Nizozemskem.
Po prepričljivi zmagi Macrona na predsedniških volitvah se zdaj napoveduje še zmaga njegovega gibanja na parlamentarnih volitvah. Posledično pa to pomeni velik premik francoske politike in težave obeh tradicionalnih strank, konservativcev in socialistov, katerih kandidati so se doslej izmenjavali na čelu države.
Macron napoveduje finančno vzdržen proračun, a hkrati tudi nov naložbeni zagon. Denar bo prihranil na drugih področjih, vključno z izboljšanjem učinkovitosti javnega zdravstva in posodobitvijo javnega sistema (kar bi omogočilo zmanjšanje števila zaposlenih). Poleg tega napoveduje znižanje davka na dobiček podjetij z zdajšnjih 33 na 25 odstotkov. Ob znižanju davčnih stopenj je Macron napovedal tudi investicijske olajšave. Prav tako je obljubil zmanjšanje obremenitve nizkih plač in občutno znižanje premoženjskih davščin. Davčne spremembe so sicer pogojene z razmerami v proračunu in uspešno izvedbo sprememb javnega sektorja.
O novem francoskem predsedniku pišemo tudi v članku Kdo je Francoz, zaradi katerega si je oddahnila vsa Evropa.