Slovenija. V Gorenjevem podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Kemis je v začetku prejšnjega tedna gorelo. O tem, kaj vse je šlo narobe pred požarom in po njem, in šlo je veliko, ter kakšne bodo posledice za ljudi in okolje, se bo razpredalo še dolgo. Zakaj se je takšna ekološka katastrofa pri nas sploh lahko zgodila in predvsem, kako jih preprečiti, za Manager odlično analizira energetski ekspert Peter Novak.
EU. Zateguje se zanka okoli vratu tistim korporacijam, ki so do potankosti razvile sisteme, da plačajo čim manj davka in s tem za velike vsote olajšajo proračune posameznih držav. Zneski neplačanih davkov znašajo po oceni preiskovalne komisije evropskega parlamenta od 109 do 237 milijard evrov. Seveda je to zategovanje zelo zelo počasno, v Bruslju se pač nič ne zgodi hitro. A premika se le. Pripravlja se uvedba obveznega poročanja podjetij o poslovanju po državah, ki naj bi bila glavno orodje pri preprečevanju davčnih mahinacij bogatih družb. Ker pri tem z velikanskimi davčnimi odpustki sodelujejo tudi nekatere države, bodo članice EU s septembrom morale začeti objavljati podatke o vseh čezmejnih davčnih odločbah, ki jih izdajajo multinacionalkam.
Svet. Razprave o digitalni varnosti so znova postale živahne po nedavnem hekerskem napadu z virusom WannaCry, ki je okužil 200 tisoč organizacij v 150 državah, med tarčami je bil tudi novomeški Revoz. Številke o kibernetskih vdorih so podivjale. Po podatkih analitikov Della je bilo lani 8,2 milijarde napadov s škodljivimi kodami, kar je še enkrat več kot leto prej. Digitalni kriminalci imajo najraje mala podjetja, proti njim je bila lani usmerjena kar polovica vseh kibernetskih napadov, škoda, ki jo imajo, pa se meri v stotinah milijard. In še večja bo, če podjetja ne bodo razmišljala o kibernetski zaščiti že, ko načrtujejo posel, meni etični heker Milan Gabor, namesto da po vdorih zgolj gasijo požar.
