Slovenski statistični urad je objavil tri ločene podatke, ki vsi govorijo o tem, koliko je zrasel BDP, a različno oziroma z drugega zornega kota. Po originalnih podatkih je imela Slovenija v prvem četrtletju 5,3-odstotno rast BDP glede na isto četrtletje 2016. Ti originalni podatki so pomembni, ker Surs sestavine BDP (gibanje zasebne porabe, naložb, neto izvoza ...) razčleni le na podlagi teh podatkov. Tolikšna rast je sicer največja po letu 2008. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki so očiščeni vpliva sezone in razlik v številu delovnih dni (primerljivi pa so tudi z drugimi članicami EU), je imela Slovenija petodstotno rast. Glede na prejšnje četrtletje, torej zadnje četrtletje 2016, pa je imela Slovenija v prvem letošnjem četrtletju 1,5-odstotno rast BDP.
In koliko je to v primerjavi z drugimi državami članicami? Poglejmo najprej četrtletni sezonsko prilagojeni podatek, po katerem je Slovenija v prvem četrtletju imela 1,5-odstotno gospodarsko rast. Ta rast pomeni trikratnik rasti, ki je bila ugotovljena na evrskem območju in v celotni EU (na obeh območjih je bila 0,5-odstotna). Ni pa ta rast največja v EU. Še večjo so imeli denimo na Finskem (1,6 odstotka) in v Romuniji (1,7 odstotka). Veliko rast so imeli tudi Čehi (1,3 odstotka), Litovci (1,4 odstotka) in Latvijci (1,5 odstotka).
Po medletnih sezonsko prilagojenih podatkih slovenska petodstotna rast močno presega povprečje za evrsko območje (1,7 odstotka) in tudi povprečje za celotno EU-28 (dva odstotka). Ni pa slovenska rast največja, saj je imela večjo rast Romunija (5,6 odstotka). Visoke stopnje rasti so bile še na Poljskem in v Litvi (v obeh državah po 4,1 odstotka), v Latviji je bila rast 3,9-odstotna, na Madžarskem 3,7-odstotna.
Kaj je letos najbolj poganjalo rast gospodarstva? Po podatkih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj rast poganjajo rast izvoza, rast gospodinjske porabe, krepijo pa se tudi naložbe v opremo in stroje. Hkrati je letos oživelo tudi gradbeništvo.
