Več je razlogov za zaskrbljenost po sobotnem terorističnem napadu v Londonu, ko so trije storilci s kombijem zapeljali v množico in nato ljudi klali s kuhinjskimi noži. To je bil že tretji teroristični napad v Veliki Britaniji v devetih tednih, policija pa je v tem času menda preprečila še pet napadov.
Premierka Theresa May je napovedala odločen boj proti terorizmu, pri čemer je, tako je dejala, pripravljena tudi žrtvovati nekaj človekovih pravic.
Na površje pa so prišle tudi nekatere luknje v varnostnem sistemu. Predstavniki muslimanske skupnosti so opozorili, da sami nasprotujejo terorizmu in da prijavljajo skrajneže. Enega od storilcev sobotnega napada, 27-letnega Hurama Šazada Buta, v Pakistanu rojenega britanskega državljana, so leta 2015 zaradi skrajnih stališč celo izključili iz njegove cerkve v Londonu in proti njemu je bilo vloženih več prijav. Policija ga je zato nekaj časa nadzirala, nato je presodila, da ni nevaren. Na Maročana Jusefa Zagbo pa so, tako trdijo, opozorili italijanski varnostni organi, ko so marca lani na bolonjskem letališču pri njem našli džihadistično propagandno gradivo. Zdi se, da je britanska obveščevalna služba spregledala opozorilo v evropski bazi podatkov, možno je tudi, da podatki iz londonske centralne baze ne pridejo do lokalnih policistov. Spomnimo, da so tudi pri terorističnih napadih v Bruslju ugotovili slab pretok informacij.
Poznavalci novi val napadov povezujejo s porazi samooklicane Islamske države v Iraku in Siriji. V njene enote se je vključilo kakih 900 britanskih državljanov in pričakovati je, da bodo po vrnitvi poskušali s terorističnimi napadi doma. Torkov napad v Parizu pa je opozoril, da grožnja ni omejena samo na Otok.
