Vlada je minuli teden sprejela sklep o prekinitvi postopka prodaje polovičnega deleža Nove Ljubljanske banke (NLB), češ da je pričakovana cena prenizka. Ker vlada mora prodati NLB na podlagi odločbe evropske komisije ob sanaciji decembra 2013, je ministrica za finance Mateja Vraničar dobila nalogo, da izpogaja ugodnejšo rešitev.
Prvaki vladne koalicije so pri tej odločitvi zatrjevali, da jim gre predvsem za koristi davkoplačevalcev, ki so prevzeli breme 1,55 milijarde vredne dokapitalizacije osrednje slovenske banke. Ocenjena kupnina ne bi pokrila teh stroškov, saj bi država za 75-odstotni delež, ki bi ga morala prodati do konca prihodnjega leta, iztržila med 825 milijoni in 1,065 milijarde evrov. Celotno NLB tak ponujeni razpon vrednoti na med 1,1 milijarde evrov in 1,42 milijarde evrov. Knjigovodska vrednost celotne NLB je bila konec marca 1,31 milijarde evrov. Vlada je ob tem ocenila, da pričakovano prodajno ceno slabi tudi tveganje zaradi vlog hrvaških varčevalcev, ni pa omenila, da bi verjetno lahko iztržili več, če bi za banko iskali strateškega partnerja, namesto da so se odločili za prvo javno ponudbo delnic (IPO).
Posledice neprodaje NLB podrobneje obravnavamo v intervjuju z ekonomistom Mojmirjem Mrakom na straneh od 14 do 17.
