Danijel Bešič Loredan v kolumni z naslovom Napodimo politike iz bolnišnic! v reviji Manager 8. 6. 2017 navaja nekaj osebnih stališč do Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki kličejo po pojasnilu. Sprašuje se namreč, kako je mogoče, da združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1963, še danes, tako rekoč v isti organizacijski obliki in z istimi ljudmi, aktivno sodeluje pri podpisu splošnega dogovora 2017.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije smo prav tako kot avtor kolumne prepričani o potrebnih spremembah za učinkovitejše vodenje zdravstvenih zavodov, zato nanje nenehno opozarjamo in si prizadevamo, da se vodenje in upravljanje zdravstvenih zavodov uredi v novem zakonu, ki bo omogočal direktorjem več orodij (kadrovska politika, nagrajevanje …) in jim dajal tudi več odgovornosti za učinkovitejše vodenje zdravstvenih zavodov.
Ideja o združevanju zdravstvenih zavodov v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je izkazala za pravo in je nastala iz realnih potreb zavodov, ki so se tedaj vsak zase soočali s podobnimi dilemami in izzivi na področju organizacije zdravstvene dejavnosti. Spoznali so, da povezovanje pomeni trdnost, trajnost in razvoj. Od nastanka združenja leta 1963 do danes se je združenje seveda spreminjalo, razvijalo in upravičilo svoj obstoj. Danes je združenje sodobna organizacija, ki poleg partnerske vloge na področju dogovarjanja opravlja vrsto dejavnosti - in seveda ne z istimi ljudmi - s področja računovodenja, informatike, javnih naročil, pravnega svetovanja, komuniciranja, mediacije, kakovosti, pridobivanju EU sredstev (več o tem piše na www.zdrzz.si). Sodelujemo s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami in smo član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE).
Ob avtorjevem kritičnem razmišljanju o delovanju združenja se v primerjavi z nekaterimi današnjimi združenji, društvi oziroma zbornicami vriva bistvena razlika. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije na dan 14. 6. 2017 predstavlja in zastopa 100 odstotkov javnih zdravstvenih zavodov v državi, članstvo v združenju pa že od začetka ustanovitve ni obvezno, temveč prostovoljno (!). Za tako visoko prostovoljno vključenost članstva je prvi pogoj, da to prepozna svoj interes in vidi potrebo po takem združevanju ter ugotovi, da se postavljeni skupni cilji uresničujejo. To je mogoče le zato, ker naloge, ki jih združenje opravlja za zavode, izhajajo iz problemov, s katerimi se zavodi srečujejo, a jih sami ne morejo reševati oziroma so pri tem manj uspešni.
Posebej v teh nestabilnih časih bi se morali toliko bolj zavedati, kako pomembni so sodelovanje, povezovanje in zaupanje. Prav ti elementi soustvarjajo jedro slovenskega zdravstvenega menedžmenta. Temu se v zadnjih časih pogosto očita, da je premalo učinkovit, pripisuje se mu krivdo za sistemske nepravilnosti in anomalije ter odgovornosti, za katere menedžment ni pristojen, pozablja pa se, da je prav menedžment v času ekonomske krize močno prispeval k stabilnosti zdravstvenega sistema. Takšnih očitkov je združenje skozi vso svojo zgodovino vajeno, zato nas ne presenečajo. Še več, prav samoumevno nam je postalo, da še bolj tvorimo to trdno jedro in se še bolj povezujemo.
V čast mi je voditi to organizacijo, ki je oblikovala to izjemno zgodbo o uspešnem povezovanju.
Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
