Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček OECD snuje nove ukrepe proti izogibanju davkom s fiktivnim prikazovanjem dobičkov v davčno ugodnejših državah. Ideja o uvedbi minimalne svetovne stopnje davka na dobiček je zrasla na nemškem in francoskem zelniku, podpirajo pa jo tudi Američani.
Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Tako obsežne prepovedi letenja, kot se je prejšnji teden zgodila enemu izmed dveh največjih proizvajalcev letal na svetu, v zgodovini še ni bilo. Ogrožena so več kot 560 milijard evrov vredna naročila Boeingovih novih letal. Se je vodstvo Boeinga preveč ukvarjalo z lobiranjem in premalo z razvojem?
(intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu (intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu Grki so na festivalu v Solunu na evropski premieri zmagovalnega dokumentarnega filma Advocate s stoječimi ovacijami, toplimi besedami in stiski rok sprejeli njegovo glavno junaki­njo, izraelsko odvetnico Leah Tsemel, ki že 50 let brani pravice Palestincev in judovskih aktivistov na izraelskih sodiščih.
(intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun (intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun Kdo bo odgovarjal za nesrečo pametnega avtomobila? Bo robot lahko opravljal politično funkcijo? Kdo bo lastnik robotovega izuma – človek ali robot sam? Pametni avtonomni robot bo elektronska oseba s svojimi pravicami in obveznostmi, napoveduje Raphaël Rault, francoski odvetnik in strokovnjak za računalniško komunikacijsko pravo.
Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode. Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode.  V Swiss Re, če vas povabijo na večerjo, boste dobrodošli, če pridete s »tisto partner«.

Odločitev arbitražnega sodišča bo znana 29. junija

Čas branja: 1 min
22.06.2017  22:30
Odločitev arbitražnega sodišča bo znana 29. junija
Hrvaške v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča ne bo mogoče prisiliti, zato bo po njeni objavi najpomembnejša spretna diplomacija.

Obveščaj me o novih člankih:  

Arbitražno sodišče bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo prihodnji četrtek, 29. junija. V Palači miru v Haagu jo bo med drugo in četrto uro popoldne javno predstavil predsednik Gilbert Guillaume, takoj zatem pa bo objavljena na spletni strani Stalnega arbitražnega sodišča.

Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe. Tu pa se bo zapletlo, saj je Hrvaška po razkritju afere o dogovarjanju med arbitrom Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik pred dvema letoma sporočila, da je arbitraža zanjo končana. Slovenija je temu oporekala in tudi sodišče je odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma.

Hrvaške v spoštovanje odločitve arbitraže ne bo mogoče prisiliti, tako da bo po objavi odločitve arbitražnega sodišča najpomembnejša spretna diplomacija, da bi državi dosegli dogovor o načinu izvajanja razsodbe.

O čem so odločali arbitri? V skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma, ki je bil sklenjen leta 2009 v Stockholmu, so določali potek meje na morju in na vseh 670 kilometrih kopenske meje, pa tudi »junction« oziroma stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. Pri tem so upoštevali ključni datum - 25. junij 1991. Na kopni meji je spornih le nekaj točk, meja na morju pa se določa povsem na novo, saj v nekdanji skupni državi na morju meje med republikami ni bilo. Slovenija je zahtevala 12 morskih milj teritorialnega morja od rta Savudrija in območje epikontinentalnega pasu od slovenskega stika z odprtim morjem do vzporednika na 45 stopinjah in 10 minutah zemljepisne širine. Hrvaška po drugi želi mejo od ustja reke Dragonje po sredini Piranskega zaliva do meje z italijanskim teritorialnim morjem. S tem ne more priti do teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, ampak bi določilo »junction« iz arbitražnega sporazuma lahko pomenilo le »dostop oziroma komunikacijo«, torej režim plovbe znotraj hrvaških teritorialnih voda.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.