Po prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je kazalo, da bi stranka novega francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej (s polnim imenom Republika, naprej - LREM) v koalicijski navezi z demokratsko MoDem lahko dobila 390 do 400 sedežev ali okoli 70 odstotkov poslanskih mest v parlamentu s 577 sedeži. Izid drugega kroga pa kaže, da je Macronova stranka v parlamentu nesporno dobila večino (sama si je zagotovila 53,4-odstotno podporo oziroma 308 sedežev, njihova partnerica MoDem pa 7,3-odstotno podporo oziroma 42 sedežev).
Analitiki ob tem opozarjajo, da bo Macron kljub temu storil pametno, če bo za načrtovane reforme poskušal pridobiti podporo, širšo od navadne večine. Njegovi načrti so namreč kar velikopotezni, saj segajo od reforme trga dela, pokojninske reforme do reforme zakonske ureditve boja proti terorizmu oziroma področja nacionalne varnosti.
Francoski predsednik je prepričan, da je edino učinkovito sredstvo za znižanje francoske brezposelnosti v tem, da se poveča prožnost francoskega zakona o delovnih razmerjih. Med drugim načrtuje, da bi panožne kolektivne pogodbe z novelo zakona postavili v ozadje, namesto tega pa bi več pooblastil namenili upravam podjetij, da bi se lahko na nižji ravni s sindikati pogajale o pogojih zaposlitev. Določiti želi tudi minimum, obenem pa tudi zgornji prag za višino odpravnin, ki jih lahko neupravičeno odpuščenim prisodijo delovna sodišča. Pri tem zagovarja mnenje, da bodo podjetja več na novo zaposlovala, če bodo že v začetku vedela, kakšni stroški jim grozijo v primeru neupravičene odpustitve.
Macron ima veliko načrtov tudi zunaj Francije. Med drugim se v proevropski drži zavzema za poglobitev evrskega območja, v okviru česar predvideva tudi ustanovitev skupnega evrskega finančnega ministrstva in skupnega proračuna za evrsko območje (oboje bi sicer od držav članic zahtevalo, da spremenijo evropske pogodbe).