Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček OECD snuje nove ukrepe proti izogibanju davkom s fiktivnim prikazovanjem dobičkov v davčno ugodnejših državah. Ideja o uvedbi minimalne svetovne stopnje davka na dobiček je zrasla na nemškem in francoskem zelniku, podpirajo pa jo tudi Američani.
Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Tako obsežne prepovedi letenja, kot se je prejšnji teden zgodila enemu izmed dveh največjih proizvajalcev letal na svetu, v zgodovini še ni bilo. Ogrožena so več kot 560 milijard evrov vredna naročila Boeingovih novih letal. Se je vodstvo Boeinga preveč ukvarjalo z lobiranjem in premalo z razvojem?
(intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu (intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu Grki so na festivalu v Solunu na evropski premieri zmagovalnega dokumentarnega filma Advocate s stoječimi ovacijami, toplimi besedami in stiski rok sprejeli njegovo glavno junaki­njo, izraelsko odvetnico Leah Tsemel, ki že 50 let brani pravice Palestincev in judovskih aktivistov na izraelskih sodiščih.
(intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun (intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun Kdo bo odgovarjal za nesrečo pametnega avtomobila? Bo robot lahko opravljal politično funkcijo? Kdo bo lastnik robotovega izuma – človek ali robot sam? Pametni avtonomni robot bo elektronska oseba s svojimi pravicami in obveznostmi, napoveduje Raphaël Rault, francoski odvetnik in strokovnjak za računalniško komunikacijsko pravo.
Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode. Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode.  V Swiss Re, če vas povabijo na večerjo, boste dobrodošli, če pridete s »tisto partner«.

Evropska komisija ponuja pomoč pri uresničitvi arbitražne razsodbe

Čas branja: 1 min
06.07.2017  22:30
Evropska komisija ponuja pomoč pri uresničitvi arbitražne razsodbe
Evropska komisija, ki je bila boter arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško v letu 2009, s katerim si je Hrvaška odprla pot v EU, je pripravljena pomagati pri zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški kopenski in morski meji.

Obveščaj me o novih člankih:  

Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo implementirali, je v prvem odzivu komisije na razsodbo arbitražnega sodišča v torek poudaril prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Komisija k temu dodaja, da je pripravljena pomagati pri zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe. Kar ni presenečenje, saj je bila evropska komisija (EK) boter arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil sklenjen leta 2009 v Stockholmu in je Hrvaški odprl pot v EU.

Na vprašanje, kako konkretno lahko EK pomaga najti izhod iz nastalega položaja, ko so stališča Slovenije in Hrvaške povsem vsaksebi (Hrvaška je po razkritju afere o dogovarjanju med arbitrom Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik pred dvema letoma sporočila, da je arbitraža zanjo končana), torej kako iz te pasti, je podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans odgovoril, da »imamo v EU veliko težav, a da se vedno izvijemo iz pasti«. Premier Miro Cerar, ki bo prihodnjo sredo v Sloveniji gostil svojega hrvaškega kolega Andreja Plenkovića in z njim govoril tudi o arbitražni razsodbi, ki jo hrvaška politika ignorira, je na Twitterju pripravljenost komisije za pomoč pri implementaciji arbitraže ocenil kot dobrodošlo. Po Cerarjevih besedah je bilo takšno stališče EK pričakovano, ker si ne predstavlja, da komisija ne bi stopila na stran mednarodnega prava.

Predsednik Stalnega arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je sodbo arbitražnega sodišča javno predstavil prejšnji četrtek. Z njo je arbitražno sodišče v skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško na morju in na vseh 670 kilometrih kopenske meje, pa tudi »junction« oziroma stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. Pri zadnjem je inovativno določilo stik slovenskih voda z mednarodnimi prek hrvaškega teritorialnega morja, s katerim je Slovenija dobila neprekinjen in neoviran dostop do odprtega morja, svobodo komunikacije za vse ladje in letala vseh držav, svobodo plovbe in preleta, polaganje podvodnih kablov in cevovodov ter druge mednarodnopravno priznane pravice.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.