Slovenska podjetja so v prvih šestih mesecih tega leta izvozila za 13,94 milijarde evrov blaga, kar je za 11,7 odstotka več kot v istem obdobju lani, vrednost uvoza pa povečala za 13,9 odstotka, na 13,53 milijarde evrov. V prvem polletju je imela Slovenija za 415,1 milijona evrov presežka v blagovni menjavi s tujino, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 103,1-odstotna, ugotavlja slovenski statistični urad.
Najpomembnejši državi partnerici sta bili v prvi polovici leta tako pri izvozu kot uvozu Nemčija in Italija. Med državami, ki niso članice EU, sta bili pri izvozu najpomembnejši Srbija in Rusija, pri uvozu pa Kitajska in Turčija. V države članice EU je Slovenija izvozila za dobrih 10,77 milijarde evrov blaga, kar je 11 odstotkov več kot v prvi polovici prejšnjega leta, od tod pa je uvozila blizu 11 milijard evrov blaga oziroma 13,4 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Kot je pojasnil glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, se je v prvih petih mesecih najbolj povečal izvoz električnih strojev in naprav, in sicer za 170 milijonov evrov. Sledil je izvoz vozil, ki je bil večji za 142 milijonov evrov, ter nafte in derivatov, ki je zrasel za 124 milijonov evrov. Prirast pri zadnjih dveh kategorijah je po njegovih ocenah predvsem posledica cenovnih razlik na tem področju, »kar pomeni, da je v Sloveniji ustvarjena dodana vrednost pri izvozu teh proizvodov nizka«. Izvoz farmacevtskih izdelkov, ki pomeni okoli 8,5 odstotka celotnega izvoza, se je povečal za desetino, kar po Ivančevih besedah pomeni, da slovenski generični tovarni pridobivata tržni delež.
Bojan Ivanc je splošno rast uvoza pripisal večjemu uvozu repromateriala in surovin, ki so vhodni materiali za proizvodnjo izvoženih izdelkov, ter večji porabi gospodinjstev in rasti gradbeništva. Na uvozni strani se je najbolj okrepil uvoz naftnih derivatov, cestnih vozil in električnih naprav. Rast uvoza cestnih vozil je rezultat tako večje prodaje na domačem trgu kot povečane količine za poznejši vnovični izvoz.