Preizkušanje severnokorejskih raket dolgega dosega zadnje tedne spremlja vse ostrejša retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa na eni strani ter severnokorejskega voditelja Kim Džong Una na drugi. Trump je Pjongjangu zagrozil z »ognjem in gnevom«, Severna Koreja pa se je odzvala z grožnjo, da bo napadla otok Guam, ameriško čezmorsko ozemlje v Tihem oceanu. Vojaški spopad se sicer zdi malo verjeten, bi pa lahko imel zelo hude posledice. O tem v intervjuju na straneh od 13 do 16 govori tudi strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič.
Medtem ko so nekateri predstavniki Trumpove administracije v javnih nastopih želeli omiliti besede predsednika, je Trump nadaljeval napade na račun Severne Koreje. Med drugim je dejal, da bodo njeni voditelji hitro obžalovali morebiten napad na ZDA, in govoril o nabitem orožju, pozneje pa zagrozil, da če se kaj zgodi Guamu, bodo v Severni Koreji velike težave. Trump je sicer izrazil upanje, da bo severnokorejski voditelj Kim Džong Un našel drugo pot.
Severna Koreja je vrnila žogico ZDA in sporočila, da je pripravljenost na priključitev vojski izrazilo 3,5 milijona prostovoljcev, ki nasprotujejo novim sankcijam Združenih narodov in so se pripravljeni boriti proti ZDA. V državi s približno 25 milijoni prebivalcev to pomeni sedmino celotne populacije.
Svetovne velesile pozivajo k umiritvi strasti. Pred zaostrovanjem napetosti je posvaril francoski predsednik Emmanuel Macron, kitajski predsednik Ši Džinping pa je Trumpa pozval, naj se izogiba retoriki, ki bi lahko še poslabšala razmere. Donalda Trumpa oziroma njegov svet za predelovalno industrijo so sicer ta teden zapustili glavni izvršni direktorji podjetij Intel, Merck in Under Armour, ker je Trump izenačil bele neonaciste in rasiste, ki so se na pohodu v bran spomeniku generalu konfederacije Robertu Leeju v Charlottesvillu spopadli z nasprotniki njihovi ideologiji.