Še pred desetletjem ali dvema so korporacije veljale za nepotopljive barke, ki plujejo po širokem morju globalnega gospodarstva, z jadri, polnimi nenehne rasti. V marsikateri panogi so v 20. stoletju zrasli velikani, ki so se zahvaljujoč nenehnemu prizadevanju za odličnost in rast usidrali kot vodilni na svojih trgih. Produkti, ki so jih ponujale korporacije, so bili zaradi močnejšega kapitalskega zaledja lahko boljši, bolj nespremenljive kakovosti, bolj prepoznavni, povsod navzoči. Izdelki in storitve malih in srednjih podjetij so se na mnogih področjih lahko uveljavili le z zelo ozko specializacijo. Tudi na področju zaposlovanja je veljalo podobno – marsikateri kandidat je sanjal o prestižni korporativni službi, velika podjetja pa so zlahka med svoje vrste privabila najboljše kadre.
Medtem ko smo naslikali precej rožnato sliko preteklosti, si zdaj nadenimo očala digitalne resničnosti. Nadobudni fotografi se gotovo še spomnite podjetja Kodak, ki je med drugim vsaj delno zaslužno za popularizacijo amaterske fotografije, vse do konca devetdesetih let 20. stoletja pa je bilo vodilno na področju fotografskega filma. Kodak je razvil inovativni poslovni model, s katerim je tekmece na področju fotoaparatov spremenil v poslovne partnerje – vsi so namreč uporabljali Kodakove zvitke fotografskega filma. Na prelomu tisočletja pa se je zgodil digitalni preobrat, ki se mu je Kodak prepozno posvetil in tako izgubil vso svojo tržno prednost; finančno zaledje je skopnelo, leta 2012 pa je sledil stečaj.
Dandanes grožnje vodilnim korporacijam ne pomenijo zgolj veliki, uveljavljeni tekmeci, temveč tudi (ali, morda celo bolje rečeno, še zlasti tudi) tista podjetja, ki sploh še niso ustanovljena. Inovativni in ambiciozni start-upi, ki nove tehnologije poznajo bolje kot svojo dlan in tudi sodelujejo pri razvoju prihodnosti. Digitalni ponudnik videovsebin na zahtevo Netflix je že dobro leto in pol tudi v slovenskem prostoru, a uveljavljenega tekmeca, ki ga je izpodrinil čez lužo in drugje po svetu, pri nas ne poznamo tako dobro. Podjetje Blockbuster, sicer ustanovljeno v osemdesetih letih, je imelo na vrhuncu svojega delovanja leta 2004 čez 80 tisoč zaposlenih v več kot devet tisoč izposojevalnicah videokaset in DVD. Tudi Blockbuster je močno podcenil spremembe v nakupovalnih navadah in vedenju, ki jih je prinesla digitalizacija, in leta 2000 celo zavrnil ponudbo o prodaji Netflixa za ceno 50 milijonov dolarjev, rekoč da gre za preveč nišno in nedonosno dejavnost. Netflix je bil leta 2016 vreden 13,6 milijarde dolarjev, Blockbuster pa je leta 2010 začel stečajni postopek.
A digitalizacija nadaljuje svoj pohod, in kdor vsaj nekoliko bolj poglobljeno spremlja dogajanje v svetu kriptovalut in predvsem tehnologijo, na kateri te temeljijo, razume, da smo na pragu novega vala sprememb. Tokrat se bodo največji premiki dogajali v finančnem sektorju in na sorodnih področjih, denimo v zavarovalništvu ali na področju prava transakcijskih razmerij.
Bistvo tehnologije blockchain – decentralizacija – lahko številnim industrijam prinese optimizacijo in nove načine poslovanja, po drugi strani pa jim pomeni izziv, da bo vse skupaj obrnila na glavo.
V bančništvu so doslej nove tehnologije vpeljevali sproti in postopoma. Prvi koraki digitalizacije na področju plačilnih sistemov so prinesli magnetne kartice, nato tiste s čipom, zdaj plačujemo že brezstično. Večina sodobnih bank danes ponuja storitve spletnega in mobilnega bančništva, tako da nam razen po posojilo v banko niti stopiti ni več treba. Tudi varnost plačevanja je čedalje boljša – pri UniCreditu lahko denimo mobilno transakcijo potrdite s prstnim odtisom. Vse te tehnološke izboljšave pa bančnih storitev v jedru niso precej spremenile; predvsem so vplivale na uporabniško izkušnjo komitentov.
Kljub postopni vpeljavi inovacij so banke prav tako korporacije, le da so morda pod toliko strožjim drobnogledom regulatorjev. Tako jih kot druga velika podjetja pogosto pestijo notranje šibkosti, kot so veliko zaposlenih, kultura inovacij v podjetju in hierarhična sestava, pa tudi zunanje omejitve, saj morajo kot regulirane finančne inštitucije ves čas skrbeti za skladnost z zakoni. Tudi v finančnem sektorju so poslovne priložnosti, ki bi jih morda lahko izkoristili uveljavljeni igralci, hitreje pa uresničila start-up podjetja: PayPal na področju spletnih transakcij med posamezniki, N26 na področju predplačniških kartic in digitalne banke, Adyen na področju POS-sistema za spletne trgovine.
No, karte na mizo: v ABC pospeševalniku prav v teh dneh snujemo nov program, v okviru katerega bomo pod svoje okrilje sprejeli že šesto generacijo start-upov in jim dali krila za polet v svet. Gotovo smo v zvezi s start-upi nekoliko pristranski, a po drugi strani – prav v naših prostorih sta v okviru programa ABC Enterprise Accelerator zacveteli že dve zgodbi, kjer smo podobno kot start-upi pospeševali razvojni ekipi iz vrst velikih podjetij. Udeležence med večmesečnim programom opremimo z znanjem, orodji in predvsem s proaktivnim, v inoviranje usmerjenim razmišljanjem. Po koncu programa se vrnejo v podjetje, na katero prenesejo vse pridobljene izkušnje. Program pospeševanja za velika podjetja smo maja letos nadgradili z vključitvijo mednarodnih strokovnjakov iz kalifornijske družbe Enterprise Development Group v okviru partnerstva ABC-EDG.
Mešane ekipe, v katerih bodo zaposleni v UniCreditu sodelovali z zunanjimi tekmovalci, bodo imele dva dni časa, da razvijejo prototip in poslovni model inovativnega novega produkta. A pri hackathonih ne gre le za nagrade za zmagovalce (čeprav so tudi te bogate – nagradni sklad za najboljše tri ekipe na UniCredit Hackathonu CEE znaša €10.000), temveč je to odlična priložnost za kandidate, da se predstavijo potencialnemu delodajalcu, hkrati pa bodo morda lahko tisti najbriljantnejši svojo rešitev izziva razvijali naprej.
V ABC pospeševalniku pravimo, da start-upi ne morejo preživeti brez velikih, korporacije pa ne brez start-upov. Najbolj plodne zgodbe se bodo razvile tam, kjer se bodo v sinergijo združili znanja, izkušnje, povezave in infrastruktura korporacij ter energija, strast do novih tehnologij in inovativnost start-upov.
Vesna Drofenik, Digital Marketing Manager, ABC Accelerator
