Potem ko se je prejšnji teden v evropskih medijih razvnela razprava, ali je treba zaradi nesorazmerja v dopustnosti in obsegu vzajemnih vlaganj omejiti kitajske naložbe v EU, za kar si najbolj prizadevajo Nemčija, Francija in Italija, je ta teden nemška zvezna ministrica za gospodarstvo Brigitte Zypries predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja v pismu pozvala, naj si komisija prizadeva za širšo pravico veta držav EU pri prodaji evropskih podjetij kitajskim vlagateljem. V Berlinu med drugim ocenjujejo, da so kitajski prevzemi ciljno usmerjeni in nepošteni do evropskih podjetij.
Kitajska v zadnjih letih ni vstopila le v velike nacionalne infrastrukturne projekte od avtocest do pristanišč po južni in jugovzhodni Evropi kot dela nove svilne ceste od Kitajske proti Evropi, od leta 2005 je vložila tudi 44 milijard evrov v kmetijska zemljišča in živilsko industrijo v tujini, število transakcij pa v zadnjih šestih letih početverila. V evropsko gospodarstvo je Kitajska lani vložila 35 milijard evrov, kar je kar 77 odstotkov več kot leta 2015, navaja inštitut za kitajske študije Merics. Kitajci so se usmerili v tri velika evropska gospodarstva, v Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, sem je šlo 59 odstotkov vsega kitajskega denarja. Največ v Nemčijo, kamor so vložili 11 milijard evrov.
Nemška vlada se zaveda pozitivnega vpliva, ki ga imajo kitajske investicije na nemško rast, dodano vrednost gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, v pismu navaja ministrica. Opažajo pa, da se kitajska podjetja ciljno osredotočajo na industrijo visokih tehnologij, kar zbuja skrb glede namenov vlagateljev. Številni analitiki namreč opozarjajo, da kitajska podjetja prevzemajo evropska predvsem zato, da bi z evropskimi idejami in rešitvami okrepila kitajsko industrijo. V Berlinu menijo, da bi morale države EU dobiti možnost, da v izjemnih primerih dodatno proučijo in po potrebi prepovejo strateške subvencionirane netržno usmerjene tuje nakupe, namenjene razvoju visoke tehnologije.
