Evro, ki je letos v primerjavi z večino pomembnih valut pridobil okoli desetino vrednosti, je v torek prvič po dveh letih in pol presegel vrednost 1,20 ameriškega dolarja. Evro pridobiva v primerjavi z večino valut, pomembnih tudi za slovenski prostor, kot so frank, rubelj in britanski funt.
Od začetka poletja je evro pridobil osem odstotkov, moč evra pa je sprožila prodajni val na evropskih borzah. Če upoštevamo, da v anketi Bloomberga na začetku tekočega leta nihče od sto analitikov ni pričakoval tako močnega evra v letošnjem avgustu, je letošnja 15-odstotna rast evra izrazito presenečenje.
Rast vrednosti evra sicer ni presenetljiva, po oceni ECB je to posledica stabilnega gospodarskega okolja EU, medtem ko na nihanje tečaja dolarja vplivajo tako nestabilne cene surove nafte kot tudi nepredvidljiva ameriška politika pod predsedovanjem Donalda Trumpa.
Zaradi močnega evra postajajo vse bolj zaskrbljeni tudi veliki evropski izvozniki. Posledično pa se lahko to pozna tudi kot manjša naročila za slovensko predelovalno industrijo. Močna valuta je težava za izvoz, saj podjetja v tuji valuti – če se primerno ne varujejo – prejmejo manjše prihodke v domači valuti.
Slovenska podjetja sicer neposredno v ZDA izvažajo razmeroma malo (le 1,8 odstotka), a so zato velik dobavitelj nemški izvozni industriji, še posebej avtomobilskemu sektorju. Ta pa bo seveda občutil moč evra in posledice se bodo z nekaj zamika, a mogoče tudi z večjo silo poznale tudi v Sloveniji. Za primerjavo, glavno združenje italijanske industrije Confindustria je izračunalo, da krepitev evra v primerjavi z dolarjem za vsake štiri odstotke zmanjša italijanski BDP za 0,2 odstotka (izvoz blaga v Italijo pomeni 11,7 odstotka celotnega slovenskega izvoza blaga). Italija ima podoben »status« kot Slovenija, kar zadeva povezanost z dolarjem, ima sicer več neposredne menjave z ZDA, a podobno kot Slovenija je večina odvisnosti od dolarja posredne.