Arhitekturni vizionar, ki se je podpisal pod najbolj prestižne projekte pri nas

Imenovali so ga največja igrača na svetu in čudež v Bilbau. Samo zaradi te »viharne« stavbe je nekoč neugledna baskovska prestolnica Bilbao v severni Španiji postala turistična meka. Avtor fantastične fluidne konstrukcije iz titana je ameriško-kanadski arhitekt Frank Gehry, ki je z muzejem moderne umetnosti postavil mejnik v zgodovini sodobne arhitekture kot gonila gospodarskega razvoja.

Ksenija Đorđević je beograjska arhitektka, ki je med drugim zasnovala restavracijo Slon 1552 na Nazorjevi v Ljubljani in se podpisuje pod nedavno prenovo pritličja hotela Slon. Po diplomi na beograjski fakulteti za arhitekturo je želela nadaljevati doktorski študij in se ukvarjati s teorijo, v prostem času pa z baletom. A še pred zagovorom diplome je dobila prvi projekt in morala spremeniti svoje načrte.

Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski arhitekt, je na letošnjem dogodku Ljubljana forum govoril o prihodnosti evropskih mest. Po predavanju smo mu postavili nekaj vprašanj o življenju v vse bolj vročih evropskih mestih in vlogi arhitekture v takšnih okoliščinah.

Čeprav premožen, Jože Plečnik v svojih hiši ni rasipaval z dragimi materiali, a je znal tudi s cenejšimi ustvariti vtis žlahtnosti. Pred kratkim so v hiši odprli tudi likovno razstavo Jože.

Današnja družbena smetana pada na tako imenovane vilabloke – kakršnikoli že so, da so le v »elitnih« četrtih. Kako obdobja nepremičninske vročice spreminjajo podobo teh četrti, kaj je s kakovostjo gradnje in ali bi Ljubljana potrebovala mestnega arhitekta?

Na ljubljanski in mariborski gradbeni fakulteti zaznavajo večje zanimanje za vpis na študij gradbenih smeri. To pripisujejo boljšim razmeram v slovenskem gospodarstvu in gradbeni panogi. Pogrešajo pa aktivnosti države za povečanje prepoznavnosti in priljubljenosti študija na tehniških fakultetah.