Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je na prvi stopnji presodilo v prid zavarovanca, ki je tožil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Odločilo je, da mora ZZZS zavarovancu Krištofu Zevniku povrniti stroške samoplačniškega puljenje modrostnega zoba v Sloveniji, torej pri izvajalcu, ki je čisti zasebnik in z ZZZS nima pogodbe. Sodba iz junija 2017 še ni pravnomočna, ZZZS se je pritožil na višje sodišče, to pa o zadevi še ni odločilo.
Vseeno pa je prvostopenjska sodba, ki opozarja na pravno praznino, neskladja z ustavo in diskriminacijo v slovenskih predpisih, precedenčna in povsem drugačna od dosedanje prakse ZZZS.
Sodba, po kateri gre lahko zdravstveni zavarovanec po storitev h komerkoli v Sloveniji, tudi samoplačniško, pa naj vseeno dobi povračilo stroškov od ZZZS, bi lahko imela, če bi obveljala kot dokončna, zelo velik vpliv in bi lahko spremenila temeljna razmerja v slovenskem zdravstvu. Lahko bi vplivala na blagajno ZZZS oziroma na porabo sredstev, zbranih iz obveznega zavarovanja, ki niso neomejena. Vplivala bi na čakalne vrste v zdravstvu - večji bi bil naval k tistim, ki so odlični in imajo zmerne cene. Vplivala bi na oblikovanje cen zdravstvenih storitev na trgu, zelo verjetno tudi na produkte zasebnih zdravstvenih zavarovalnic … Sodba bi spodbudila svobodnejše odločitve pacientov o tem, pri kom bi se zdravili, če bi dobili povračilo tudi za samoplačniško zdravljenje pri zasebnikih. Pa tudi zdajšnje dileme o tem, ali dopustiti in še razvijati ali pa omejevati koncesionarje, ali in kako narediti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, bi bile odveč. Koncesije so brezpredmetne, če se izhaja iz pravice zavarovanca do storitve pri komerkoli. Skratka, sodba bi lahko vplivala na celoten zdravstveni sistem, kakršnega trenutno - še pred reformo – imamo. Zagotovo pa bo tudi voda na mlin dela politike in zdravnikov ter udarec za vladajoče stranke, še posebej v luči razgretega ozračja pred volitvami in vladne priprave reformne zdravstvene zakonodaje.
