Upniški odbor močno zadolženega Agrokorja je prejšnji teden odločil, da Mercator od Konzuma BH v upravljanje spet prevzame 83 trgovin, ki jih je slovenski trgovec imel v lasti pred Agrokorjevim prevzemom v letu 2014. Ob tem v skupini Agrokor zagotavljajo, da preostalih okoli 150 trgovin, ki bodo ostale Konzumu BH, ne bodo zaprli, da bodo nadaljevale poslovanje.
Kot se je izkazalo, je bila Agrokorjeva konsolidacija trgovine po trgih logistično in stroškovno pametna ideja, a poslovno slabo izvedena v praksi. Slabo je bila sprejeta predvsem v Republiki srbski, poleg tega sprememba prodajnega programa ni ugajala niti kupcem v federaciji.
Mercator bo objekte v obeh bosanskih entitetah, ki jih zdaj najema Konzum in za to Mercatorju plačuje najemnino, oziroma bi jo moral, prevzemal postopno. Ne bo pa dovolj le, da zamenja table na objektih – z dobavitelji se bo moral dogovoriti o spremembah v prodajnem programu, prilagojenih trgu BiH. Z dobavitelji se že dogovarjajo, morajo pa podpisati še pogodbe ter urediti še kopico drugih formalnosti, vključno s prezaposlitvijo delavcev in logistiko.
Zakaj se koncernu sploh splača vnovična razdelitev trgovinske dejavnosti v BiH, ni jasno. Z razdelitvijo dejavnosti bodo namreč spet imeli dvojne stroške pri logistiki, tudi obseg dejavnosti bo pri posameznem trgovcu, torej Mercatorju in Konzumu, manjši, kar pomeni, da bodo v osnovi imeli slabša izhodišča za pogajanje o pogojih pri dobaviteljih. Pomembno sicer je, da Mercator dobi le trgovine, ki jih je že imel v lasti, obveznosti pa ostanejo na Konzumu BH. Prav zaradi tega se je poleti načrt spremenil – če bi Mercator prevzel vse Konzumove trgovine, bi ga udarile še obveznosti bosanskega trgovca, tega pa Mercator brez soglasja svojih bančnih upnikov ne sme početi.
