Predlog štirih članic EU (Nemčije, Francije, Italije in Španije), da bi spletne korporacije, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, obdavčili pravičneje na podlagi prihodkov, in ne dobička – glede na to, da dobiček umetno preusmerjajo tja, kjer jim to najbolj ustreza –, so na zasedanju ecofina podprli finančni ministri večine članic, tudi Slovenije.
Glavni cilj predlagane davčne spremembe, ki v ospredje postavlja spletne družbe, je, da bi omejili možnosti za izogibanje plačilu davka. Doslej so spletne korporacije izkoriščale vrzeli in neskladja v davčnih pravilih med državami, in sicer s tem, da so umetno preusmerjale dobičke na območja z nizko ali celo ničelno obdavčitvijo, čeprav tam niso ustvarjale prihodkov. Razsežnost izigravanja davčnih sistemov je razkrila afera LuxLeaks.
Po dosegljivih informacijah pobudnice predlagajo, da bi stopnja davka znašala od dva do pet odstotkov prihodkov. Samo za občutek: leta 2016 je Google (natančneje Alphabet) ustvaril 73,5 milijarde dolarjev prihodkov, od tega v ZDA 42,8 milijarde dolarjev, v Veliki Britaniji 7,8 milijarde dolarjev, drugje po svetu pa 39,7 milijarde dolarjev.
Med podpornicami novega predloga za obdavčitev spletnih velikanov po prihodkih je 21 članic, nasprotuje mu sedmerica. Tabor slednjih vodi Irska, v njem so še Danska, Malta, Švedska, Ciper, Češka in Velika Britanija. Med kritiki je slišati, da bi bilo evropski načrt za davčne spremembe mogoče razumeti kot napad na ameriška tehnološka podjetja, to pa bi lahko še poslabšalo odnose med ZDA ter EU.
Vprašanje davčne spremembe za spletne velikane bo aktualno tudi na digitalnem vrhu v Talinu, ki ga Estonija kot predsedujoča EU pripravlja za 29. september. Evropska komisija naj bi zakonski predlog o obdavčitvi spletnih korporacij predvidoma predstavila spomladi 2018.
