Podobe policijskega nasilja, s katerim je španska vlada minulo nedeljo poskušala preprečiti izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti in zaradi katerega je za zdravniško pomoč zaprosilo 844 ljudi, ranjenih pa je bilo tudi 33 policistov, še vedno odmevajo. Od 5,3 milijona volilnih upravičencev jih je na referendumu glasovalo 42,3 odstotka – večjo udeležbo je preprečilo nasilje španskih policistov –, za neodvisnost Katalonije pa se jih je izreklo 90 odstotkov.
Med špansko vlado in regionalnimi katalonskimi oblastmi je glede referenduma globok prepad. Na eni strani je videnje uradnega Madrida. »V Kataloniji ni bilo referenduma,« trdi španski premier Mariano Rajoy, ki je krivdo za nedeljsko dogajanje pripisal katalonskim oblastem in jih obtožil, da so prekršile zakonodajo, napadle pravno državo in španski demokratični model. Na katalonski referendum se je v kratkem televizijskem govoru narodu ostro odzval tudi španski kralj Filip VI., ki pravi, da katalonski voditelji delujejo »povsem zunaj vladavine prava in demokracije«.
Videnje z zornega kota Katalonije je nasprotno. Regionalna katalonska vlada pod vodstvom Carlesa Puigdemonta zatrjuje, da so Katalonci minulo nedeljo pridobili pravico do neodvisne države, ker je na referendumu za neodvisnost glasovalo 90 odstotkov udeležencev. Kot je zatrdil, bo Katalonija neodvisnost razglasila v prihodnjih dneh.
Evropska komisija pritrjuje uradnemu Madridu in pravi, da po španski ustavi referendum ni bil zakonit. In še: »To je notranja zadeva Španije, ki jo morajo v državi reševati po ustavnem redu Španije.« Pri tem v komisiji poudarjajo tudi pravno stališče: če bi bil referendum organiziran zakonito, bi to pomenilo, da bi se Katalonija po razglasitvi neodvisnosti znašla zunaj EU.
