Nobelovo nagrado za ekonomijo bo letos dobil 72-letni Američan Richard H. Thaler za svoje delo na področju vedenjske ekonomije, pri čemer se osredotoča predvsem na »razumevanje psihologije ekonomije«, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije.
Dvainsedemdesetletni profesor na Univerzi v Chicagu se pri svojem delu osredotoča predvsem na psihološke dejavnike, ki vplivajo na ekonomske odločitve. Nobelovo nagrado je prejel za pionirsko delo na področju povezovanja ekonomije in psihologije. »Dokazal je, da omejena racionalnost, socialne preference in pomanjkanje samoobvladovanja sistematično vplivajo na odločitve posameznikov kot tudi na rezultate na trgu,« piše v obrazložitvi.
Njegove empirične ugotovitve in teoretični vpogledi so pripomogli k oblikovanju novega in hitro rastočega področja vedenjske ekonomije, ki je močno vplivalo na številna področja ekonomskih raziskav in politike, je še dodala žirija.
Na vprašanje novinarjev, kako bo porabil devet milijonov švedskih kron (944 tisoč evrov) nagrade, je Thaler odvrnil, da se bo potrudil porabiti denar, »kolikor je mogoče neracionalno«. Dodal je, da je nagrade vesel, kot najpomembnejši poudarek svojega dela pa izpostavil, da so ekonomski akterji ljudje, kar moramo upoštevati tudi pri izdelavi ekonomskih modelov.
Nagrada za ekonomijo tehnično sicer ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Med prejemniki že vse od prve podelitve leta 1969 prevladujejo Američani. Lani sta jo za svoj prispevek k razvoju teorije pogodb prejela Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, ki pa predavata na ameriških univerzah.
