Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji je z nekaj več kot 31 odstotki glasov podpore slavila desnosredinska ljudska stranka ÖVP, kar pomeni, da bo novo avstrijsko vlado najverjetneje vodil zdajšnji avstrijski zunanji minister 31-letni Sebastian Kurz. Levosredinska socialdemokratska stranka SPÖ, ki je skupaj z ljudsko stranko vladno koalicijo sestavljala od leta 2013 in je na volitvah tokrat zasedla tretje mesto, najverjetneje odhaja v opozicijo.
Kot je še pred volitvami ocenil Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, je v Avstriji pričakovati nov slog vladanja. Od Kurza pričakuje, da bo morda v ministrskih vrstah naredil podobno kot po prevzemu vodstva ljudske stranke, ko je zadeve centraliziral. Kot dodaja, Kurz dostikrat hoče, da se čuti, da je glavni. To je ne nazadnje dal vedeti s tem, ko je kot svoj posebni uspeh poudaril zaprtje balkanske begunske poti.
Kaj pričakujejo volivci? Kurz jih je pritegnil s tem, ko se predstavlja kot svež veter v jadrih stare stranke, z ostro retoriko v zvezi s priseljevanjem ter obljubami, da bo znižal davke in odpravil številna administrativna bremena.
Ker zmagovita stranka ni dobila večine, je naslednji korak oblikovanje koalicije. Najverjetnejša se zdi desna koalicija med ljudsko stranko ÖVP in svobodnjaško stranko FPÖ, ki se je z dobrimi 27 odstotki glasov podpore uvrstila na drugo mesto. Koalicija med ljudsko stranko ÖVP in desnimi svobodnjaki FPÖ bi po oceni analitikov prinesla liberalnejšo ekonomsko politiko z več reformami, na drugi strani pa omejevalno migracijsko politiko. Nelagodje ob tem, da bi FPÖ – ki velja za skrajno desno in sodi v evropsko politično skupino ob bok francoski stranki Marine Le Pen – znova vstopila v vladajočo koalicijo, je sicer čutiti, a se je od takrat, ko se je pred 17 leti enako zgodilo s svobodnjaško stranko, ki jo je vodil razvpiti desničarski populist Jörg Haider, strpnost do populizma v Evropi zelo povečala.