Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja novo obvezno zavarovanje oziroma novo obvezno doplačilo ter tudi pravice, z njim pa po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc »uvajamo nov steber socialne varnosti«, bo po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu 30 dni v javni razpravi, nato naj bi šel v sprejetje v državni zbor.
Ministrstvo želi z novim zakonom in zavarovanjem zagotoviti upravičencem kritje 70 odstotkov vrednosti formalne oskrbe na domu ali v instituciji, preostalih 30 odstotkov pa bo še vedno treba plačati iz žepa. Za neformalno oskrbo na domu pa bo upravičenec lahko dobil denarni prejemek v višini do 50 odstotkov vrednosti pravice v formalni oskrbi na domu.
In koliko bo za to treba seči v žep? Po predlogu zakona gre za dve vrsti obveznih plačil. Eno so obvezni prispevki za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bi znašali 0,71 odstotka za delojemalce in 0,59 odstotka za delodajalce ter 0,59 odstotka za upokojence (zanje plača Zpiz). Zavarovalna osnova bo enaka kot pri zdravstvenem zavarovanju. To ne bo dodatna obremenitev, ampak se za toliko znižajo sedanje prispevne stopnje za zdravstvo.
Povsem nova obremenitev za vse pa bo obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki se plača iz neto prejemkov posameznika, po stopnji 0,48 odstotka od zavarovalne osnove. Po izračunu ministrstva za zdravje bi upokojenci plačevali od 1,4 do 19,8 evra doplačila na mesec, zaposleni in samozaposleni od 4,3 do 31,6 evra, brezposelni pa od 2,6 do 6,6 evra na mesec. Socialna kapica je postavljena pri trikratniku povprečne plače.
Vsi upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo ocenjeni in razvrščeni glede na to, koliko aktivnosti še zmorejo sami in koliko pomoči potrebujejo, v eno od petih kategorij. Vprašalnik za to bomo povzeli po Nemčiji, ki je sistem kategorizacije razvijala sedem let.
