V Bruslju sta se slaba dva meseca pred rokom za prodajo (vsaj) polovice NLB sešli finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. In ta je povedala naravnost: Nič ne bo z odlogom prodaje NLB!
Vraničar Ermanova se je na sestanek v Bruselj odpravila s tremi predlogi. Komisarki je ob do triletnem odlogu za prodajo NLB ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih predlagala še tako imenovani private placement oziroma dogovor o prodaji manjšega dela banke enemu kupcu do konca leta in plačilo finančne kazni NLB državi, če bančne hčere na Balkanu ne bi bile prodane.
Medtem ko se v evropski komisiji ne strinjajo s splošnim odlogom prodaje NLB, bi se bili pripravljeni pogovarjati o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih, so po sestanku v Bruslju sporočili z ministrstva za finance. Kot najverjetnejši scenarij se omenja, da bi evropska komisija Sloveniji naložila prodajo 30 odstotkov NLB v tako imenovanem private placementu, torej neposredni prodaji enemu kupcu. V igri naj bi bila EBRD, ki je pred leti že bila petodstotna lastnica banke. Na mizi je tudi predlog, da bi sankcijo prodaje podružnic NLB v državah zahodnega Balkana, predvidene ob morebitni neizpolnitvi zavez, nadomestili s finančno kaznijo 360 milijonov evrov, ki bi jo NLB plačala državi. Zakaj bi kazen morala plačati NLB? Ker je prav državna pomoč banki izkrivila njeno moč na trgu v primerjavi z bankami, ki se financirajo z zasebnim kapitalom.
Obe možnosti – prodajo manjšega deleža banke znanemu kupcu in zamenjava sankcij – bodo v Bruslju in Ljubljani podrobno proučili na tehnični ravni in zatem nadaljevali pogovore o slovenskem izpolnjevanju zavez.
