Pri Evropski centralni banki (ECB) so se odločili, da so razmere v evrskem gospodarstvu dovolj dobre, inflacija pa – čeprav ne dosega ciljne ravni blizu dveh odstotkov – kljub temu zadosti visoka in v pravem trendu, da ECB lahko začne opuščati spodbujevalne ukrepe in zaostrovati denarno politiko.
In kakšna bo denarna politika ECB na evrskem območju v prihodnjem letu? Ključnih evrskih obrestnih mer ECB še ne bo začela zviševati. Tako bo glavna evrska obrestna mera še vedno ničelna, depozitna obrestna mera pa bo do nadaljnjega znašala negativnih 0,4 odstotka. Zadnje pomeni, da bodo evrske banke za hrambo presežne likvidnosti pri ECB tej še vedno plačevale ležarino.
ECB je podaljšala program za odkup evrskih obveznic od poslovnih bank (program QE): ta bi sicer potekel konec leta, zdaj so ga podaljšali za devet mesecev – do konca septembra 2018. Gre za program, prek katerega ECB že vse od marca 2015 na trg vsak mesec pošilja na desetine milijard poceni denarja, da bi s tem zagnala gospodarsko rast ter premagala deflacijo oziroma spodbudila, da bi se inflacija približala zdravi ravni blizu dveh odstotkov na leto.
Je pa ECB za polovico zmanjšala obseg spodbujevalnih ukrepov, s katerimi je doslej trg zalivala s poceni denarjem. Namreč mesečno kvoto za odkup bodo pri ECB zmanjšali z zdajšnjih 60 milijard na 30 milijard evrov na mesec. ECB si je sicer pustila odprto okno, da bi lahko ukrepala, če bi se razmere v evrskem gospodarstvu poslabšale. Namreč, sporoča, da bi lahko mesečno kvoto za odkup evrskih obveznic po potrebi tudi znova povečala ali pa program dodatno podaljšala.
