Dars je objavil mednarodni razpis za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Izvajalca naj bi izbrali v prvi polovici prihodnjega leta, gradnja bo trajala pet let. Razpis je hkrati z Darsom objavil tudi Asfinag, upravljavec avstrijskih avtocest.
V investicijskem programu Darsa je vrednost slovenske strani nove cevi predora Karavanke ocenjena na 151,6 milijona evrov (brez DDV) oziroma 184 milijonov evrov skupaj z DDV. Predor bo predvidoma odprt leta 2023, nato pa bodo dve leti obnavljali zdajšnjo cev, kar pomeni, da se zastojev v turističnih konicah ne bomo znebili do leta 2025. Predor Karavanke proti Avstriji smo zgradili leta 1991 in je do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju. Gre za naš najdaljši cestni predor v skupni dolžini približno osem kilometrov, od tega je dolžina na slovenski strani 3.450 metrov. Skozi predor Karavanke je v 26 letih peljalo več kot 52 milijonov vozil, promet ves čas narašča.
O gradnji predora so se politiki začeli pogovarjati leta 1964, do odprtja cevi pa je minilo 27 let. Vrtanje predora so začeli leta 1986. Gradil ga je SCT pod vodstvom Ivana Zidarja z avstrijsko-nemškim podizvajalcem Polensky & Zöllner.
In koliko je takrat stala gradnja? Predračun je bil narejen v jugoslovanskih dinarjih (dobre 9,5 milijarde), gradnja je potekala v času visoke inflacije in recesije. Po podatkih iz knjige o gradnji predora naj bi zanj skupaj z obrestmi, nadzorom in svetovanjem plačali približno 190 milijonov dolarjev (160 milijonov evrov). Predor so odprli na 1. junija 1991, nekaj dni pred osamosvojitvijo Slovenije.
