Kako bodo digitalna zdravila spremenila zdravljenje?

V zadnjih letih so v zdravljenje recidivno-remitentne multiple skleroze (RRMS) prišle številne nove terapije. Kako novo realnost sprejemajo bolniki, kako gledajo na zdravljenje, terapije in kakšne so še njihove neizpolnjene potrebe ter kako o njej danes razmišljajo kliniki, smo se pogovarjali z vodjo centra za multiplo sklerozo na ljubljanski Nevrološki kliniki dr. Alenko Ledinek Horvat.

V Ljubljani je potekalo strokovno srečanje Novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL) in diseminiranega plazmocitoma (DP), ki ga je organiziralo farmacevtsko podjetje Janssen. Pogovarjali smo se z moderatorjem dogodka dr. Matevžem Škergetom, dr. med., specialistom interne medicine s Kliničnega oddelka za hematologijo, UKC Ljubljana, ter z uglednim gostujočim predavateljem prof. dr. Paolom Ghio, vodjem enote za B-celične malignosti na Inštitutu San Raffaele v Milanu, Italija.

Ker so zdravila sirote namenjena boleznim, za katere pogosto ni druge možnosti zdravljenja, bodo zavarovalnice v prihodnosti še naprej krile stroške njihovega zdravljenja, čeprav visoke. Do zdaj so zdravila sirote zavzemala razmeroma majhen delež stroškov zdravljenja, z naraščajočim številom teh zdravil pa v zadnjih letih ta delež eksponentno narašča. Po napovedih naj bi se ta trend nadaljeval.

Predstavljamo 13 zdravil sirot, ki so leta 2017 pridobila dovoljenje za promet v Evropi in pri katerih proizvajalec po pridobitvi dovoljenja za promet statusa sirote ni umaknil. Od teh je pet zdravil že v postopkih umeščanja v zdravstveni sistem tudi v Sloveniji. Ta zdravila so namenjena zdravljenju metastatskega karcinoma Merklovih celic (Bavencio®), akutne limfoblastne levkemije (Besponsa®), cistinoze (Cystadrops®), spinalne mišične atrofije (Spinraza®) ter akutne mieloične levkemije in mastocitoze (Rydapt®).

Preprosta, neinvazivna in stroš­kovno učinkovita metoda, ki zelo poveča učinkovitost zdravila in ohranja ali celo poveča varnost? Sanje marsikaterega zdravnika. Z uvedbo merjenja serumskih koncentracij monoklonskih protiteles, zaviralcev TNF-α, so sanje pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) postale resničnost. O metodi smo se pogovarjali z enim od glavnih akterjev pri tem, dr. Davidom Drobnetom s Kliničnega oddelka (KO) za gastroenterologijo UKC Ljubljana.