Slovenija je tik pred novim letom, šest mesecev po tistem, ko je arbitražno sodišče 29. junija – sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma med tedanjima premieroma Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor – objavilo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, začela njeno uresničevanje. Zagreb razsodbo še naprej zavrača in je ne namerava izvajati.
V Piranskem zalivu, za katerega je arbitražno sodišče presodilo, da večina pripada Sloveniji, so prvi dnevi po uveljavitvi sodbe arbitražnega sodišča minili precej mirno. Tri hrvaške ribiške ladje, ki so v spremstvu hrvaških policijskih čolnov v soboto zjutraj vplule v slovensko morje, je slovenska policija le opozorila. Podobno kot je to počela v zadnjega pol leta, ko so hrvaški ribiči več kot tisočkrat nezakonito vpluli v slovenski del zaliva.
A po uveljavitvi razsodbe arbitražnega sodišča Slovenija napoveduje odločnejše ukrepanje in izdajanje glob. Hrvaške ribiče, ki se bojijo slovenskih kazni, je z izjavo, da na hrvaškem teritoriju ni možno uveljaviti nobenih slovenskih zakonov in da velja meja med državama, ki je bila potrjena leta 1991, poskušala pomiriti hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić. Na njene besede se je odzval slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki pravi, da Pejčinović Burićeva zavaja hrvaško javnost in govori neresnico, ko pravi, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991. »Ravno zato, ker meja ni bila nikdar potrjena, se je želelo najti rešitev za določitev meje najprej s sporazumom Drnovšek-Račan in pozneje z arbitražnim sporazumom,« je poudaril slovenski zunanji minister.
