Predčasni odpoklic dveh nadzornikov Gorenja, Marka Voljča in Uroša Slavinca (zdajšnjega in prejšnjega šefa nadzornikov), nekaj mesecev pred tem, ko jima letos poleti poteče mandat, ni uspel. Zanj bi moralo glasovati tri četrtine delničarjev, a ga ni podprla niti polovica.
Proti zamenjavi, ki jo je predlagal Philip Sluiter, nekdanji član uprave Gorenja, ki je tudi zahteval sklic izredne skupščine družbe, je glasovalo 55,3 odstotka od navzočih 69,6 odstotka delničarjev. Njegov predlog so podprli še Raiffeisenbank Austria, Splitska banka in Unicredit Bank Hungary, naklonjeni so ji bili tudi v društvu delničarjev Gorenja.
Izid glasovanja o predčasnem odpoklicu Voljča in Slavinca so na skupščini sicer zasenčile obtožbe Sluiterja, da je Gorenjeva nemška hčerinska družba leta 2008 s posojilom financirala nakup delnic Gorenja. Kot pravi Sluiter, gre za financiranje s posojilom prek švicarske družbe EECF, ki je imela nekaj manj kot tri odstotke delnic Gorenja, preden je njen delež v dokapitalizacijah razvodenel.
Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac je na Sluiterjeve obtožbe, ki jih je zavrnil (pregled je pokazal, da posojilo ni bilo nezakonito, ni pa bilo skladno z najboljšo korporativno prakso), odgovoril s protinapadom. Po njegovih besedah Sluiter ni verjel v prihodnost Gorenja, proizvodnjo je želel preseliti v Azijo, sedež podjetja pa na Nizozemsko. Zanj je Sluiter zelo sposoben manipulant in sposoben podjetnik, vendar le do določene mere. Upnikom je ostal dolžan skoraj deset milijonov evrov, eni izmed nizozemskih bank pa dolguje 3,5 milijona evrov. Bobinac je Sluiterjeve besede označil kot napad nanj, zato bo premislil o osebni tožbi.
Je izid skupščine nezaupnica Gorenjevi upravi in nadzornikom? »Ne, če pogledamo, koliko delničarjev je dejansko glasovalo za nezaupnico, je to manj kot polovica vseh. To je samo dobro znamenje za to, da imata tako uprava kot nadzorni svet podporo delničarjev,« izid interpretira Franjo Bobinac.