Vprašanje iz naslova se nanaša na denar, ki leži v evropskem investicijskem skladu EFSI, bolj znanem kot Junckerjev sklad. Do zdaj je bilo prek njega odobrenih za več kot 251 milijard evrov projektov, Sloveniji je uspelo dobiti 109 milijonov. Številka se zdi majhna, vendar pa bolj kot to skrbi, da Slovenija ni počrpala več tega denarja, ker sploh ni pripravila strateških projektov in z njimi konkurirala, da torej nimamo jasne predstave, kako državo razvijati.
Da je Slovenija v naložbenem krču, v pogovoru na naslednjih straneh ugotavlja tudi Andreja Kodrin. Kot ena izmed osmih članov iz Junckerjevega sklada, ki prižigajo zeleno luč projektom, ima precej dober pregled nad tem, kako naložbeno agilne so posamezne države članice EU in v kaj vse vlagajo. Okoli petina doslej razdeljenega denarja je šla v raziskave in razvoj in tudi Slovenija bi z nekaj pameti in smelosti lahko tako financirala kak nov izdelek ali storitev. Denarja je sicer na voljo še precej, ampak treba se bo obrniti in Kodrinova razloži, kako bi lahko iz tega sklada slovenska vlada in podjetja potegnili več.
Na posebno podporo EFSI lahko računajo projekti s podnebnimi cilji. V razpravah, kako omiliti segrevanje planeta, pa svoje mesto dobiva tudi podnebni inženiring. Rešitve gredo od izsesavanja ogljika iz zraka do gnojenja morja in tako imenovanega zatemnjevanja sonca. Gre za skrajne ukrepe, brez katerih pa, trdijo nekateri znanstveniki, planeta ne bo mogoče rešiti, medtem ko drugi, med njimi tudi slovenska strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj, opozarjajo pred velikim tveganjem tako rigoroznega poseganja v klimatski sistem. Paradoksalno je, da so tovrstnim projektom močno naklonjeni v Trumpovi administraciji, glede na to, da so ZDA prav pod vodstvom Donalda Trumpa odstopile od pariškega podnebnega sporazuma.
