Ljubljansko višje sodišče je konec decembra pritrdilo enemu od posojilojemalcev v švicarskih frankih, da je njegova posojilna pogodba nična.
Pravnomočna sodba pomeni izoblikovanje sodne prakse v zadevi frank, po kateri se utegnejo zgledovati sodišča v drugih nerešenih zadevah. Če se bo takšna sodna praksa uveljavila, rešitev problematike posojil v švicarskih frankih na sistemski ravni, ki predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja posojilnih pogodb, morda ne bo potrebna.
Kot je razvidno iz sodbe, je posojilojemalec posojilo najel pri Sparkasse v začetku leta 2008. Pozneje je vložil tožbo, s katero je zahteval ničnost pogodbe in izbris hipoteke na nepremičnini. V tožbi je banki očital, da ga ni seznanila s tveganji, povezanimi z najetjem posojila v frankih, čeprav naj bi banka razpolagala z informacijo o tem. Tožbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, po pritožbi na višje sodišče pa je to sodbo samo spremenilo in ugodilo posojilojemalcu, da je pogodba nična.
Ničnost pogodbe pomeni, da sta obe strani zavezani druga drugi vrniti, kar sta na tej podlagi prejeli. Posojilojemalec bo moral banki vrniti razliko med prejetimi sredstvi in že odplačanimi obroki posojila. Kot je za Dnevnik povedal odvetnik Robert Preininger, ki je zastopal posojilojemalca, ničnost v konkretnem primeru pomeni, da se ne opravi konverzija posojila v evre, temveč se obračun popravi na podlagi zneska, ki ga je posamezni posojilojemalec prejel ob črpanju posojila, in na drugi strani vsote vseh odplačil posojila. Posojilojemalca in banke torej ne bremenijo ali pogodbene ali zamudne obresti.
Se posojilojemalcem v švicarskih frankih splača tožiti banko? Točnega odgovora ni mogoče dati. Sodna praksa, ki sodiščem daje smernice pri odločanju, obstaja in trenutno govori v prid posojilojemalcu. A izid tožbe kljub temu ni gotov, saj so lahko posojilni primeri povsem drugačni od obravnavanega.
