Ker evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, po kateri bi morala Slovenija v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v višini 2,7 milijarde evrov prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, je začela poglobljeno preiskavo. Po besedah finančne ministrice Mateja Vraničar Erman je to običajen korak v takih primerih.
Slovenija je decembra komisiji predlagala, da se prodajni postopki za NLB začnejo v letu 2018 in končajo leta 2019 ter da se za vmesno obdobje imenuje upravljavski zastopnik, ki bi ga izbrali na mednarodnem javnem razpisu, soglasje k imenovanju pa bi po vladnem predlogu morali dati tudi evropska komisija in Evropska centralna banka. V skladu z zavezami bi sicer morala Slovenija najmanj 50 odstotkov NLB prodati do konca leta 2017, preostanek pa do konca letošnjega leta.
Ker Slovenija polovičnega deleža banke ni prodala do konca minulega leta in ni izvedla predvidenega kompenzacijskega ukrepa glede prodaje šestih balkanskih bank NLB, je obsežna državna pomoč NLB iz leta 2013 zdaj nezakonita. Mesec dni, ki ga ima Slovenija na voljo za pripravo odziva na ugotovitve komisije, bodo po besedah Vraničar Ermanove izkoristili za zelo intenzivne stike s komisijo na vseh ravneh in za oblikovanje uradnega stališča vlade. Med preiskavo bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor, če to ne bo mogoče, pa lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB v višini 2,7 milijarde evrov.
