Slovenski izvoz se je lani medletno povečal za 13 odstotkov. Vrednost izvoženega blaga je poskočila za 14 odstotkov, na 28,2 milijarde evrov, storitev pa za 12 odstotkov. V obeh primerih gre za največjo rast od leta 2007, leta pred izbruhom krize. V minulem desetletju se je vrednost izvoza okrepila za 49 odstotkov, kar je visoko nad rastjo bruto domačega proizvoda v tem obdobju.
Kar 84 odstotkov BDP znaša 35,6 milijarde evrov izvoza blaga in storitev. To je z naskokom največ v zgodovini Slovenije in za šest odstotnih točk več kot v letu 2016. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj hitro rast izvoza pripisujejo ugodnim razmeram v mednarodnem okolju (hitrejši gospodarski vzpon in krepitev optimizma v trgovinskih partnericah) ter razmeroma ugodni konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Štiri petine slovenskega izvoza pomeni blago, preostanek storitve. Razmerje ne glede na gospodarski cikel ostaja nespremenjeno. Med slovenskim izvoznim blagom prevladujejo polizdelki (izdelki za reprodukcijo), ki pomenijo 43 odstotkov vsega slovenskega izvoza. Prodaja te skupine proizvodov v tujino je lani poskočila za 12 odstotkov. To je manj od blaga, namenjenega končni porabi (14,4-odstotna medletna rast izvoza) oziroma investicijam (14,7-odstotna medletna rast izvoza).
V kategoriji storitev imajo pri izvozu največjo utež transport in potovanja. Prva kategorija je medletno zrasla za 13 odstotkov, druga za devet. Po podatkih Banke Slovenije je izvoz v države članice EU lani pomenil 77 odstotkov celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal nadpovprečno, za 14,4 odstotka.
