Latvija, ki je od leta 2014 članica evrskega območja, se je znašla sredi dveh resnih finančnih škandalov. Guvernerja latvijske centralne banke Ilmarsa Rimševičsa so priprli in osem ur zasliševali zaradi obtožb o jemanju podkupnin, tretji največji latvijski banki ABLV pa je Evropska centralna banka (ECB) do preklica zamrznila ves plačilni promet zaradi suma pranja denarja in povezav s Severno Korejo.
Prejemanja podkupnin je latvijskega guvernerja obtožila tamkajšnja banka Norvik. Po njenih navedbah naj bi ta mesečno zahteval sto tisoč evrov podkupnine. Kot je povedal večinski lastnik Norvika Grigori Guselnikov, je Rimševičs od banke redno zahteval podkupnino od leta 2015 in jim zagrozil s strožjimi predpisi, če mu niso ustregli. Kot je bilo rečeno Guselnikovu, so to pravila igre v Latviji.
Ilmarsa Rimševičsa, ki je guverner latvijske centralne banke že od leta 2001, je latvijski politični vrh pozval k odstopu. Guverner obtožbe o prejemanju podkupnin zanika in zatrjuje, da ne bo odstopil. Vlada ga sicer ne more odstaviti, dokler mu krivda ni pravnomočno dokazana.
Tretjo največjo latvijsko banko ABLV so ukrepi ECB doleteli zaradi ugotovitev ameriškega finančnega ministrstva o kršenju sankcij proti Severni Koreji. Gre za prvi primer, ko je ECB uporabila ta pooblastila, pridobljena leta 2014 s prevzemom nadzornih funkcij nad bankami območja z evrom. ZDA so sankcije proti ABLV zahtevale, ker naj bi ta po njihovih navedbah svojim strankam dovolila poslovanje s Severno Korejo ter odobrila transakcije z »entitetami, povezanimi s severnokorejskim balističnim programom«. S tem naj bi kršila sankcije, ki so jih zaradi tamkajšnjega jedrskega programa sprejeli Združeni narodi.
