Banke lastnice koprskega logista Intereuropa (znova) prodajajo svojo naložbo. V primerjavi s prejšnjimi poskusi je podjetje zdaj precej bolj zrelo in pripravljeno za prodajo, saj posluje solidno, dolg pa upada.
Največja posamična lastnica Intereurope je Gorenjska banka, v kateri je prek Save udeležena država. Med manjšimi lastniki je državna NLB, ki pa ima pomembno vlogo, saj je pri prejšnjem poskusu prodaje vodila konzorcij prodajalcev. Na NLB zadev ne komentirajo, prav tako ne na NKBM.
Kot pravi Aleš Lokar iz skupine KD, bi bilo logično, da bi banke prodale Intereuropo. »Tudi v svetu je položaj za prodajo dober.« A kot pravi eden od finančnikov, ki tudi sodeluje pri nakupih in prodajah podjetij, si banke niso edine ne glede same prodaje (nekatere bi bile kar zadovoljne tudi, če prodaje ne bi bilo) ne načina prodaje. Torej, ali bi prodale prek svetovalca ali kar same.
Spomnimo, Intereuropa se je, potem ko so jo za pogoriščem nekdanje uprave Andreja Lovšina reševale banke in tako postale njene lastnice, že neuspešno prodajala. Banke so ponudbe dobile sredi leta 2015 (konzorcij bank z 72-odstotnim lastništvom je prodajni postopek sprožil januarja 2014), a se niso srečali pri ceni. Za koprskega logista so se zanimali tudi tujci, a je bila prodaja ustavljena februarja predlanskim, ko je izstopil edini kupec, češko-malteški Tuffieh Funds.
Neuradno naj bi med interesenti za Intereuropo bila Pošta Slovenije. Povezava bi bila logična, saj vsem poštam po Evropi upadajo prihodki pri klasičnih pisemskih pošiljkah, naraščajo pa pri dostavi paketov – predvsem zaradi hitre rasti spletne trgovine. Na Pošti sicer pravijo, da načrtov v zvezi s strateškimi odločitvami in poslovnimi partnerstvi ne razkrivajo.
