Nevarna politična razmerja – in katera bi nas morala najbolj skrbeti Nevarna politična razmerja – in katera bi nas morala najbolj skrbeti Zahodni Balkan, vzpon skrajnih gibanj v Evropi, Ukrajina, trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, Sirija, Iran, Severna Koreja … Pogledali smo nekatera največja politična trenja po svetu, ki se še intenzivirajo, s strokovnjakom za varnostna vprašanja Iztokom Prezljem pa poskušali oceniti njihov razvoj in katera nas najbolj ogrožajo.
Kako je Nike razkuril Trumpa in povečal vrednost podjetja Kako je Nike razkuril Trumpa in povečal vrednost podjetja Kampanja ameriške korporacije za športno obutev Nike ob 30-letnici slogana »Just do it« z uporniškim zvezdnikom ameriškega nogometa Colinom Kaepernickom v glavni vlogi v zadnjih tednih dviguje vse več prahu, pa tudi prodajo in vrednost delnice.
Start-up, ki naj bi postal kitajski Tesla, ali zakaj letijo milijarde na kitajski trg električnih avtov Start-up, ki naj bi postal kitajski Tesla, ali zakaj letijo milijarde na kitajski trg električnih avtov Nio je eden od številnih kitajskih start-upov, ki se spuščajo na rastoči trg električnih avtomobilov in dobivajo vlagateljske milijarde. Prejšnji teden je v New Yorku izpeljal prvo javno ponudbo delnic, analitiki pa opozarjajo, da so njegovi proizvodni cilji morda preveč ambiciozni.

Odgovor na članek avtorja Mateja Akrapoviča Znižajmo plače zdravnikom (Manager, št. 9, 2. marca 2018)

Čas branja: 5 min
15.03.2018  21:00
Odgovor na članek avtorja Mateja Akrapoviča Znižajmo plače zdravnikom (Manager, št. 9, 2. marca 2018)
Foto: Shutterstock

Omenjeni članek avtorja, sicer finančnega direktorja zelo uspešnega zasebnega podjetja Akrapovič, znanega po vrhunski kvaliteti svojih izdelkov na svetovnem tržišču, me je vzpodbudil, da napišem odgovor na obravnavano tematiko, kateri so se do sedaj v glavnem posvečali pisci z negospodarskega področja, ki so v času zdajšnjega stavkovnega vala celotnega javnega sektorja v medijih dobesedno tekmovali v okrivljanju zdravnikov kot malone edinih krivcev za nastalo dogajanje.

Vsi komentarji imajo skupno značilnost, da praviloma nobeden ne razpravlja o vzroku, temveč razglablja o posledici in njenem reševanju. Praviloma se končajo s priročno ugotovitvijo, da smo zdravniki krivci za nastalo situacijo sedanjega stavkovnega vala in zahtev po višjih plačah vseh ostalih sindikatov v javnem sektorju, do katere je prišlo, ker je vlada ugodila »eliti«, ko je lani zvišala plače zdravnikom in s tem porušila obstoječa plačna razmerja. Takšne »ugotovitve« iz javne in sindikalne sfere ne presenečajo, me pa je toliko bolj iz zasebne in gospodarske.

Razmerja plač v javnem sektorju je sindikat šolnikov SVIZ s svojimi »popravki« rušil že pred tem, se pa o tem ni kaj dosti pisalo in razpravljalo. Le redki so avtorji, ki se problematike lotevajo z upoštevanjem izvornega problema (npr. premalo zdravnikov, preveč bolnikov, predolge čakalne dobe; preveč učiteljev, premalo učencev) in uporabe drugih objektivnih dejstev.

Zato me je še prav posebej začudil predlog direktorja Akrapoviča vladi, »da zavrti kolo nazaj in za začetek uskladi plače zdravnikov z drugimi poklici, torej jih zniža«, posebej še, ker celo sam meni, da je zdravniški poklic eden najzahtevnejših in da so leta študija medicine manj zabavna od let študija na ekonomski fakulteti. S svojim predlogom pravzaprav pride v nasprotje s tem, kar je omenil predtem in tudi tistem v kasnejšem izvajanju, ko pravi »da si nekaj javnih uslužbencev že danes prizadeva svoje delo opraviti kar najbolje in take bi morali nagraditi, ne pa da jih destimuliramo s politiko enakega plačila za vse«. Omenjeno še prav posebej velja za zdravnike. Prav sprememba destimulirajočega plačnega sistema, ki ga kritizira g. Akrapovič, je bila v lanskih pogajanjih namreč tudi osnovni motiv sindikata zdravnikov Fides. Ta se od njegove uveljavitve z njim nikoli ni strinjal in je že pred leti predlagal vladi spremembo (ali, bolje rečeno, odpravo). Ker je ta bila nesprejemljiva tako za vlado kot za večino sindikatov v javnem sektorju, je Fides ponudil vladi, da bi pri zdravnikih uporabila drugačen model plačevanja, ki bi v večji meri upošteval in nagrajeval rezultate dela in s katerim bi lahko pri javnih uslužbencih prešla na vpeljavo možnosti variabilnega del plače. Torej, enostavno povedano, boljše plačilo za boljše delo, slabše plačilo (od do sedaj veljavnega!) za slabše, in to brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. Revolucionarna ponudba enega sindikata v javnem sektorju, vendar brez odziva z vladne strani in tudi brez odobravanja s sindikalne. Vsi, z vlado vred, si očitno ne želijo ali si ne upajo nobenih takšnih kvalitativnih sprememb plačnega sistema, v katerem bi bila plača javnih uslužbencev odvisna od (pričakovanih ali opredeljenih) rezultatov dela, kot predlaga g. Akrapovič. Ostali sindikati zahtevajo za svoje člane več denarja iz preprostega razloga izključno zato, ker je vlada »popustila« zdravnikom in jim dvignila plače. Zahteve po zvišanju plač vseh ostalih v javnem sektorju ne izhajajo iz nekega argumentiranega dokazovanja preobremenjenosti, ampak je dejanski motiv zavist in izkoriščanje stanja vladne predvolilne »mehkobe«.

Resnica, ki nikogar ne zanima, je, da vlada plač zdravnikom kar tako povprek, sploh pa ne na lahek način (kot je to pred kratkim naredil zdravstveni minister kanadske pokrajine Quebec, 250 zdravnikov pa se ji je odpovedalo), sploh ni dvignila. Dejansko Fides ni povzročil motnje in nekih nesorazmerij v enotnem plačnem sistemu, kot to želijo prikazati (bolje, zlorabiti) ostali sindikati »prizadetih« javnih uslužbencev, ampak, kot sem že pojasnil, za selektivno boljše plačilo tistim zdravnikom, ki so najbolj obremenjeni (in ne nujno najstarejši) v obliki dodatkov na obstoječe plače. Vendar, tega dogovora ne vlada ne zdravstveni menedžment v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah sploh nista realizirala.

Do sedaj večina zdravnikov od sklenjenega sporazuma ni dobila ničesar, kljub temu pa obremenitve zdravnikov še naprej ostajajo enake, prevelike in v izrazitem neskladju s sprejetimi standardi in normativi dela, Ministrstvo za zdravje pa ni izdelalo niti osnutka načrta potrebnih zdravniških mest za normalizacijo procesov zdravniškega dela v javnih zdravstvenih zavodih.

»Primerljivi« poklici v šolstvu imajo delo urejeno po delovnih, številčnih in časovno opredeljenih standardih že desetletja, zato s tega vidika z zdravniki niti približno niso primerljivi in s čemer so njihove plačne zahteve po izenačitvi z zdravniškimi neupravičene.

Podjetje Akrapovič ima, kot občasno preberem, precejšnje probleme z zaposlovanjem inženirjev, predvsem strojništva, ki so bistveni kader za uspešnost in razvoj ter obstoj tega podjetja.

Podobno, kot smo zdravniki odločilni kader za proizvodnjo »zdravstvenega izdelka«, za katerega je (zakonsko) predpisana podobno vrhunska kvaliteta. Brez zdravnikov zdravstveni sistem ne more delovati. Kot ne bi bilo uspešnega podjetja Akrapovič brez inženirjev. Dvomim pa, da problem pomanjkanja inženirjev v tem podjetju direktor rešuje z zniževanjem njihovih plač, da bi zadovoljil vse ostale zaposlene, kot to predlaga za plače zdravnikov; če sklepam po njegovem predlogu, bi morali imeti vsi v podjetju neke vrste destimulativno uravnilovko, kar v prenesenem pomenu pomeni vse plače »primerljive« plači vodilnega inženirja, ki je odgovoren za celoten proces proizvodnje izdelkov.

Izvorni problem je, da predstavlja poklic zdravnika v javnem sektorju neke vrste svetilnik, po katerem se vsi ostali poklici orientirajo, in od tod izvirajo zahteve po »primerljivi« plači.

Kot primanjkuje inženirjev v podjetju Akrapovič, primanjkuje zdravnikov v podjetju Slovenija, oboji očitno zapuščajo to deželo, v kateri ni volje ničesar spremeniti. Mladi zdravnik začetnik, ki ima v tem plačnem sistemu pri nas 950 evrov mesečne neto plače, je ima v Avstriji 3000 evrov.

Pa nisem primerjal za Slovenijo neto zneska, za Avstrijo pa bruto. Zdravnik je pri nas v javnem sektorju »primerljiv«, ker je nekoč generalni tajnik SVIZ-a, g. Štrukelj, uspel z »izumom« primerljivosti, ki ga ni rabil utemeljiti. In dokler bo pogodba iz te kravje kupčije veljala, bo cirkus, ki smo mu sedaj priča, v državi ob vsakem, četudi le imaginarnem izboljšanju zdravniških plač. Noben zdravniški sindikat v EU se z vlado ne pogaja o plačah na način, da vsi ostali sindikati pri tem sodelujejo in zahtevajo primerljiv dvig plač. Noben sindikat v EU ne zahteva višjih plač na račun zvišanja plač zdravnikom, ker se tam z njimi in njihovim delom enostavno nihče ne primerja. Ta ekskluzivna posebnost velja le za Slovenijo. Trdim, da vlada ni »popustila« Fidesu na osnovi nekih bizarnih in za lase privlečenih »argumentov«, ampak na osnovi izvornega problema, ko mora eden zdravnik opraviti delo dveh in je takšno delo (sicer nedopustno, zato so bili nujni strokovni standardi in normativi, kot jih povsod že imajo) potrebno (od 5 do 20 %) bolje nagraditi, dokler bodo takšne povečane obremenitve in delovne razmere trajale.

Že predtem smo zdravniške organizacije, med katerimi je tudi sindikat Fides, vladi podale reformne predloge, kako izboljšati zdravstveni sistem, ne da bi ob tem dodatno obremenili gospodarstvo, vendar nismo dobili niti odgovora. Ali si lahko predstavljamo, da bi vodilni v podjetju Akrapovič ne želeli poslušati svojih zaposlenih inženirjev, kako izpopolniti in izboljšati izdelek ali pospešiti proizvodni proces?

V podjetju Slovenija vodilni ne želijo poslušati predlogov zdravnikov z izkušnjami in idejami po izboljšavah.

Tudi zato se stanje zdravstvenega sistema iz dneva v dan samo še poslabšuje, krivi pa se nas, zdravnike.

Zaradi iracionalnih in neargumentiranih zahtev, ki izhajajo iz neke zgodovinske, nikoli dokazane »primerljivosti« poklicev v šolstvu oziroma javnem sektorju z zdravniškimi, menim, da predlog g. Akrapoviča ni prava rešitev.

V kolikor pa jo bo vlada upoštevala, se bo podjetje Slovenija v bližnji bodočnosti postavilo ob bok podjetju Akrapovič kot najbolj uspešni svetovni izvoznik zdravnikov.

Boris Rižnar, dr. med., specialist anesteziologije in intenzivne medicine v UKC Maribor in predsednik Regijskega odbora Fides Maribor

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Intervju, minister Boris Koprivnikar: Vedo, da milijarde za plače nimamo. Pa jo vseeno zahtevajo 18

Problem našega plačnega sistema ni strošek javnega sektorja, ni število javnih uslužbencev, ampak to, da sistem ne napeljuje na osebno...

MANAGER
Manager
Manager Sindikalna stavkovna matematika 4

Zakaj morajo zaradi zvišanja zdravniških plač za 1,4 plačnega razreda vsi drugi dobiti za tri razrede več

FINANCE
Članki
Članki (grafi) Koliko dražja so posojila v Sloveniji v primerjavi z evrskim povprečjem 2

Pogledali smo, kakšne so po podatkih ECB v povprečju tržne obrestne mere za dolgoročna stanovanjska posojila v Sloveniji in drugih...

SUBV
Članki
Članki (pogajanja) Kako za proračun EU po 2020 dati čim manj, a z njim doseči čim več 1

V grafih in številkah - pred začetkom formalnih pogajanj o novem večletnem proračun EU; Slovenija je neuradno po letu 2020 v proračun...

FINANCE
Članki
Članki (graf) Za švedski Spotify je bil prvi borzni dan precej turbulenten

Prvi borzni dan za švedski Spotify ni šel brez zapletov - najprej so začetek trgovanja z njegovimi delnicami zakasnili, potem so se prvi...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Trump in Ši merita moči, evrska industrija pa že slabi 4

V časovnici in grafih - kako zaostrovanje trgovinskih odnosov vnaša nervozo na borze ter tudi že v evrsko industrijo