Manager

Odgovor na komentar Rudija Klanjška Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem (Manager, št. 10, 9. marca 2018)

Izpostavljamo

FINANCE
Manager
Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
Manager
ManagerRedakcija Finance Managerja Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
FINANCE
Manager
TOP 101 na enem mestu
Manager
ManagerBojana Humar TOP 101 na enem mestu

Kdo je prvi med največjimi in najboljšimi, kdo je presenečenje med novinci, kdo je z devetimi zaposlenimi ustvaril 80 milijonov dobička, kdo bo letos vlagal in zaposloval, kdo je skopal največjo luknjo …

15.03.2018 21:00
Čas branja: 3 min

Nerealne zahteve sindikatov v javnem sektorju, katerih uresničitev bi pomenila skoraj milijardno povečanje mase plač v javnem sektorju, so sprožile vrsto polemik. Medtem ko so odzivi iz gospodarstva razumljivo zaskrbljeni in ogorčeni, pa iz javnega sektorja prihajajo množični odzivi podpore. Slovenija se deli, kot že tolikokrat, na naše in nenaše, in kot je ob takih prilikah tudi v teh krajih običajno, se zaostruje tudi os napadov na drugače misleče. Ampak, to, kar si je privoščil Rudi Klanjšek 1. marca v Managerju, pa presega meje dopustnega, da strpnosti do drugače mislečih v polemikah niti ne omenjam. Nasprotovanje povečanju plač, ki ga je med drugimi sporočila tudi Gospodarska zbornica Slovenije prek posebne animacije z vlakcem, je vrgel v isti koš z vsemi drugimi, citiram: »... odsotnostmi kritičnega mišljenja, ki v kontekstu zaslepljene vere v prave in dokončne rešitve (ki to nikoli niso) vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma«. (konec citata)

Večkrat je bilo potrebno prebrati, da sem dojel, da docent doktor (filozofije) Rudi Klanjšek argumente proti enormnemu dvigu plač v javnem sektorju postavlja ob bok dokumentom, ki so razstavljeni v Muzeju holokavsta v ZDA, argumentacijsko popačitvijo, preizpraševanjem banalnosti zla, nedelovanjem demokracije, hipernacionalizmom in podobnim, kar zaznamuje filozofske razprave o fašizmu in totalitarizmu. Zakaj se je odločil, da s tako nepoštenim, navijaškim in ideološkim pristopom napade neke argumente, mi ni uspelo ugotoviti, vsekakor pa ga bo ta ideološki zmazek spremljal še dolgo časa na njegovi življenjski in profesionalni poti. Namreč, pisati proti kulturi zmerjanja, hujskaštvu in senzacionalizmu v družbi in ga istočasno uporabljati za svoje protiargumente proti drugačnim stališčem je najvišja stopnja licemerstva.

Klanjšek pa poleg ideološkega napada na stališča proti enormnemu povečanju javnih plač navaja tudi nekaj neresnic in napačnih informacij, ki jih je potrebno podrobneje osvetliti. V stališčih GZS, ki so bila oblikovana do zahtev po višjih plačah v javnem sektorju, nikjer ni implicitnega stališča, kaj šele zapisanega, da javnega sektorja v Sloveniji ne rabimo, da je le breme gospodarstva. Pač pa je bilo tudi z vlakcem eksplicitno opozorjeno, da gospodarstvo in družba enormnega povečanja mase plač v javnem sektorju ne prenese oz. da bodo posledice zelo hude. Da bi bilo to povečanje pokrito bodisi z višjimi davki ali pa na račun znanosti, izobraževanja, infrastrukture in drugih javnih storitev, ki se financirajo s proračunom.

Klanjšek tudi trdi, da slovenski javni sektor ni ne preobsežen niti stroškovno neučinkovit. Po podatkih Eurostat in OECD smo v Sloveniji z velikostjo javnega sektorja nad povprečjem, seveda pa imajo nekatere države tudi večji javni sektor kot Slovenija. Nima ga pa nobena od nam primerljivih – približno enako razvitih držav, kot so recimo države iz t. i. višegrajske skupine. Predvsem pa v Sloveniji že sedaj, brez morebitne dodatne milijarde, porabimo za plače v javnem sektorju več, kot v povprečju porabijo v EU, in bistveno več (skoraj dva odstotka BDP) kot nam primerljive države. O stroškovni neučinkovitosti javnega sektorja ne poznam nobene verodostojne analize, zato si tudi ne upam trditi, da je kar generalno javni sektor v celoti neučinkovit. Vendar pa številna javna razkritja o praksi javnega naročanja, povezani s preplačevanjem, čakalnimi vrstami, neenakomerno obremenjeno mrežo različnih javnih služb, zapletenimi in dolgotrajnimi administrativnimi postopki, dodatki za pripravljenost itd., opravičujejo oceno, da potrebujemo ne le spremembo, temveč tudi reformo javnega sektorja.

A teh slabosti višja sredstva za javni sektor ne rešujejo, pač pa le pometajo neprijetna dejstva pod preprogo. Naravnost neverjetno pa je, kako površno povzema analizo evropske centralne banke, da je za zmanjšanje javnega dolga bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Če bi taka usmeritev podpirala keynesijanski razvojni model, bi jo še lahko razumeli, če pa jo avtor uporablja v kontekstu napada na nasprotnike enormnega povečanja plač v javnem sektorju, pa imamo veliko težavo. Kot bi ogenj skušali pogasiti z bencinom. Bomo dvigovali davke in kredite za tekočo porabo, za potrošnjo kitajskih in drugih uvoženih produktov?

V Sloveniji potrebujemo močnejšo polemiko o razvojnih vprašanjih. Vendar pa ta ne bo koristna, če bo temeljila na diskvalifikaciji drugače mislečih in če bodo ideološki argumenti močnejši od objektivnih, stvarnih dejstev.

Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Dileme slovenskih javnih plač
Finance
Jurij Šimac Dileme slovenskih javnih plač 11

Število zaposlenih in masa plač v javnem sektorju še nikoli nista bila tako velika kot danes

FINANCE
Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati
Finance
Jure Ugovšek Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati 46

Kakšna je razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju, kje so ljudje ostajali brez služb in koliko pravzaprav hočejo sindikati?

FINANCE
Manager
Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem
FINANCE
Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj
PRO
Finance
Finance PRO Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj (PRO)

Če ste zamudili letošnjo izdajo Finančnega vodnika v tisku, si ga lahko preberete v spletni različici.

FINANCE
O osnovah javnofinančne matematike s predsednikom fiskalnega sveta: Je prostor za višje plače in/oziroma nižje davke?
Finance
Jure Ugovšek O osnovah javnofinančne matematike s predsednikom fiskalnega sveta: Je prostor za višje plače in/oziroma nižje davke? 1

"Konjunktura je primeren čas za razmislek o vitki javni upravi, saj v zasebnem sektorju v gospodarstvu nastajajo nova delovna mesta, strokovnjaki v javnem sektorju pa bi bili spodbujeni v iskanje priložnosti v zasebnem sektorju," pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun

FINANCE
Kakšne naj bodo predvolilne teme
Finance
Redakcija Financ Kakšne naj bodo predvolilne teme 4
FINANCE
Vlagatelj Maks
(Maks webinar, v živo ob 11. uri) Kaj oblikuje bikovski trg delnic, zlata in kriptovalut
Vlagatelj Maks
DANES V ŽIVO
Vlagatelj MaksVlagatelj Maks (Maks webinar, v živo ob 11. uri) Kaj oblikuje bikovski trg delnic, zlata in kriptovalut

Prisluhnite brezplačnemu pogovoru z vodilnim strokovnjakom Michaelom Howllom, ustanoviteljem CrossBorder Capitala, v živo.