Ko se denar seli v blockchain, kaj še ostane bankam? Ko se denar seli v blockchain, kaj še ostane bankam? V senci nedavne predstavitve Facebookove kriptovalute libra in napovedi plačilnega sistema Calibra, ki sta doživela viharno zanimanje (in tudi nasprotovanje oblasti), s plačevanjem s tehnologijo blockchain številna mala in tudi večja finančna podjetja eksperimentirajo že vsaj dve leti. Daljnovidnejše banke se, samostojno ali v povezavi z blockchain startupi, že prilagajajo novi resničnosti. Govorimo o tujih, ne slovenskih, ki se do tega še vedejo bolj kot kmečke neveste.
Mož v senci Jeffa Bezosa, ki upravlja največji oblak na svetu Mož v senci Jeffa Bezosa, ki upravlja največji oblak na svetu Večina Amazonovega dobička pride iz njegovih storitev v oblaku, v tem je daleč največji na svetu. Motor teh storitev je Andy Jassy, najtesnejši sodelavec ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa in drugi največji delničar.
Mentorica dijakov, ki so Gimnaziji Vič prislužili ponudbo ameriške akreditacije Mentorica dijakov, ki so Gimnaziji Vič prislužili ponudbo ameriške akreditacije Dijaki viške gimnazije so se na olimpijadi Genius v ZDA izkazali tako dobro, da so prireditelji Gimnaziji Vič ponudili akreditacijo za študij na ameriških univerzah. Vodila jih je profesorica kemije Alenka Mozer.

Odgovor na komentar Rudija Klanjška Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem (Manager, št. 10, 9. marca 2018)

Čas branja: 3 min
15.03.2018  21:00
Odgovor na komentar Rudija Klanjška Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem (Manager, št. 10, 9. marca 2018)

Obveščaj me o novih člankih:  

Nerealne zahteve sindikatov v javnem sektorju, katerih uresničitev bi pomenila skoraj milijardno povečanje mase plač v javnem sektorju, so sprožile vrsto polemik. Medtem ko so odzivi iz gospodarstva razumljivo zaskrbljeni in ogorčeni, pa iz javnega sektorja prihajajo množični odzivi podpore. Slovenija se deli, kot že tolikokrat, na naše in nenaše, in kot je ob takih prilikah tudi v teh krajih običajno, se zaostruje tudi os napadov na drugače misleče. Ampak, to, kar si je privoščil Rudi Klanjšek 1. marca v Managerju, pa presega meje dopustnega, da strpnosti do drugače mislečih v polemikah niti ne omenjam. Nasprotovanje povečanju plač, ki ga je med drugimi sporočila tudi Gospodarska zbornica Slovenije prek posebne animacije z vlakcem, je vrgel v isti koš z vsemi drugimi, citiram: »... odsotnostmi kritičnega mišljenja, ki v kontekstu zaslepljene vere v prave in dokončne rešitve (ki to nikoli niso) vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma«. (konec citata)

Večkrat je bilo potrebno prebrati, da sem dojel, da docent doktor (filozofije) Rudi Klanjšek argumente proti enormnemu dvigu plač v javnem sektorju postavlja ob bok dokumentom, ki so razstavljeni v Muzeju holokavsta v ZDA, argumentacijsko popačitvijo, preizpraševanjem banalnosti zla, nedelovanjem demokracije, hipernacionalizmom in podobnim, kar zaznamuje filozofske razprave o fašizmu in totalitarizmu. Zakaj se je odločil, da s tako nepoštenim, navijaškim in ideološkim pristopom napade neke argumente, mi ni uspelo ugotoviti, vsekakor pa ga bo ta ideološki zmazek spremljal še dolgo časa na njegovi življenjski in profesionalni poti. Namreč, pisati proti kulturi zmerjanja, hujskaštvu in senzacionalizmu v družbi in ga istočasno uporabljati za svoje protiargumente proti drugačnim stališčem je najvišja stopnja licemerstva.

Klanjšek pa poleg ideološkega napada na stališča proti enormnemu povečanju javnih plač navaja tudi nekaj neresnic in napačnih informacij, ki jih je potrebno podrobneje osvetliti. V stališčih GZS, ki so bila oblikovana do zahtev po višjih plačah v javnem sektorju, nikjer ni implicitnega stališča, kaj šele zapisanega, da javnega sektorja v Sloveniji ne rabimo, da je le breme gospodarstva. Pač pa je bilo tudi z vlakcem eksplicitno opozorjeno, da gospodarstvo in družba enormnega povečanja mase plač v javnem sektorju ne prenese oz. da bodo posledice zelo hude. Da bi bilo to povečanje pokrito bodisi z višjimi davki ali pa na račun znanosti, izobraževanja, infrastrukture in drugih javnih storitev, ki se financirajo s proračunom.

Klanjšek tudi trdi, da slovenski javni sektor ni ne preobsežen niti stroškovno neučinkovit. Po podatkih Eurostat in OECD smo v Sloveniji z velikostjo javnega sektorja nad povprečjem, seveda pa imajo nekatere države tudi večji javni sektor kot Slovenija. Nima ga pa nobena od nam primerljivih – približno enako razvitih držav, kot so recimo države iz t. i. višegrajske skupine. Predvsem pa v Sloveniji že sedaj, brez morebitne dodatne milijarde, porabimo za plače v javnem sektorju več, kot v povprečju porabijo v EU, in bistveno več (skoraj dva odstotka BDP) kot nam primerljive države. O stroškovni neučinkovitosti javnega sektorja ne poznam nobene verodostojne analize, zato si tudi ne upam trditi, da je kar generalno javni sektor v celoti neučinkovit. Vendar pa številna javna razkritja o praksi javnega naročanja, povezani s preplačevanjem, čakalnimi vrstami, neenakomerno obremenjeno mrežo različnih javnih služb, zapletenimi in dolgotrajnimi administrativnimi postopki, dodatki za pripravljenost itd., opravičujejo oceno, da potrebujemo ne le spremembo, temveč tudi reformo javnega sektorja.

A teh slabosti višja sredstva za javni sektor ne rešujejo, pač pa le pometajo neprijetna dejstva pod preprogo. Naravnost neverjetno pa je, kako površno povzema analizo evropske centralne banke, da je za zmanjšanje javnega dolga bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Če bi taka usmeritev podpirala keynesijanski razvojni model, bi jo še lahko razumeli, če pa jo avtor uporablja v kontekstu napada na nasprotnike enormnega povečanja plač v javnem sektorju, pa imamo veliko težavo. Kot bi ogenj skušali pogasiti z bencinom. Bomo dvigovali davke in kredite za tekočo porabo, za potrošnjo kitajskih in drugih uvoženih produktov?

V Sloveniji potrebujemo močnejšo polemiko o razvojnih vprašanjih. Vendar pa ta ne bo koristna, če bo temeljila na diskvalifikaciji drugače mislečih in če bodo ideološki argumenti močnejši od objektivnih, stvarnih dejstev.

Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati 47

Kakšna je razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju, kje so ljudje ostajali brez služb in koliko pravzaprav hočejo sindikati?

FINANCE
Dileme slovenskih javnih plač 15

Število zaposlenih in masa plač v javnem sektorju še nikoli nista bila tako velika kot danes

FINANCE
Članki
Članki Kdo je novi šef Deutsche Bank in kaj načrtuje

Ta teden je vodenje Deutsche Bank prevzel Christian Sewing in dal vedeti, da bo banka še naprej stopala po poti prestrukturiranja

AVTO
Novice
Novice Na čelo koncerna VW prihaja človek, ki zna oklestiti stroške 2

Danes so pri Volkswagnu naznanili strateško partnerstvo s Toyoto na področju tovornih vozil, jutri pa bo nadzorni svet predvidoma...

FINANCE
Članki
Članki Kam pelje surovinski in valutni vlak smrti 2

Negotovost ali kaj nas čaka po sobotnih napadih ZDA, Velike Britanije in Francije?

FINANCE
Članki
Članki Facebook - za »brezplačni« dostop plačate s podatki 1

Česa ne bi smeli preslišati s senatnega zaslišanja šefa Facebooka Marka Zuckeberga

AVTO
Nasveti
Nasveti Vse, kar ste želeli vedeti o tožbi proti VW, pa niste imeli koga vprašati

Poiskali smo odgovore na praktična vprašanja, potem ko je bila vložena tožba proti VW, v kateri odškodnino terja tudi 6.024 slovenskih...