Kakšen bo internet po letu 2021, ko bo veljala ­avtorska direktiva Kakšen bo internet po letu 2021, ko bo veljala ­avtorska direktiva O tem z Lukom Novakom iz Sazorja, enim od glavnih zagovornikov direktive, katere namen je zagotoviti pravično plačilo ustvarjalcem vsebin, ki prinašajo zaslužke lastnikom internetnih platform.
Mobilni bankir, ki v Slovenijo prinaša Apple Pay, na vročem stolu regulatorjev Mobilni bankir, ki v Slovenijo prinaša Apple Pay, na vročem stolu regulatorjev Nemška mobilna banka N26, ki je vredna 2,4 milijarde evrov in je od leta 2016 na voljo tudi slovenskim uporabnikom, si je po velikanski rasti nakopala preiskavo nemškega finančnega nadzornika zaradi pomanjkljivosti pri obravnavi komitentov.
Slovenci v startupu, ki prepoznava ponarejena zdravila in pokvarjeno hrano Slovenci v startupu, ki prepoznava ponarejena zdravila in pokvarjeno hrano Linksquare podjetja Stratio, žepni infrardeči spektrometer, pomaga uporabniku pri prepoznavanju materialov in ugotavljanju pristnosti izdelkov. Njegov korejski izumitelj si je za postojanko pri prodoru v Evropo izbral Slovenijo, ABC pospeševalnik ima tudi lastniški delež.
Spoznajte tridesetletnico, ki je portretirala črno luknjo Spoznajte tridesetletnico, ki je portretirala črno luknjo Študentka elektrotehnike Katie Bouman je leta 2012 sklenila, da bo tema njenega magistrskega študija iskanje načina za slikanje črne luknje, leta 2017 je iz tega doktorirala. Metodo so pozneje modificirali, zrasla pa je iz njene ideje.
Kaj se lahko naučimo od Srbov pri uresničevanju inovacij Kaj se lahko naučimo od Srbov pri uresničevanju inovacij Iz nacionalnega tekmovanja za najboljše inovacije, na katero se sicer lahko prijavljajo tudi že uveljavljena podjetja, je v 15 letih zraslo vsaj 80 novih podjetij. Izjemna je tudi bera odcepljenih podjetij, ki jih »rodi« novosadska univerza.

Odgovor na komentar Rudija Klanjška Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem (Manager, št. 10, 9. marca 2018)

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
15.03.2018  21:00
Odgovor na komentar Rudija Klanjška Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem (Manager, št. 10, 9. marca 2018)

Obveščaj me o novih člankih:  

Nerealne zahteve sindikatov v javnem sektorju, katerih uresničitev bi pomenila skoraj milijardno povečanje mase plač v javnem sektorju, so sprožile vrsto polemik. Medtem ko so odzivi iz gospodarstva razumljivo zaskrbljeni in ogorčeni, pa iz javnega sektorja prihajajo množični odzivi podpore. Slovenija se deli, kot že tolikokrat, na naše in nenaše, in kot je ob takih prilikah tudi v teh krajih običajno, se zaostruje tudi os napadov na drugače misleče. Ampak, to, kar si je privoščil Rudi Klanjšek 1. marca v Managerju, pa presega meje dopustnega, da strpnosti do drugače mislečih v polemikah niti ne omenjam. Nasprotovanje povečanju plač, ki ga je med drugimi sporočila tudi Gospodarska zbornica Slovenije prek posebne animacije z vlakcem, je vrgel v isti koš z vsemi drugimi, citiram: »... odsotnostmi kritičnega mišljenja, ki v kontekstu zaslepljene vere v prave in dokončne rešitve (ki to nikoli niso) vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma«. (konec citata)

Večkrat je bilo potrebno prebrati, da sem dojel, da docent doktor (filozofije) Rudi Klanjšek argumente proti enormnemu dvigu plač v javnem sektorju postavlja ob bok dokumentom, ki so razstavljeni v Muzeju holokavsta v ZDA, argumentacijsko popačitvijo, preizpraševanjem banalnosti zla, nedelovanjem demokracije, hipernacionalizmom in podobnim, kar zaznamuje filozofske razprave o fašizmu in totalitarizmu. Zakaj se je odločil, da s tako nepoštenim, navijaškim in ideološkim pristopom napade neke argumente, mi ni uspelo ugotoviti, vsekakor pa ga bo ta ideološki zmazek spremljal še dolgo časa na njegovi življenjski in profesionalni poti. Namreč, pisati proti kulturi zmerjanja, hujskaštvu in senzacionalizmu v družbi in ga istočasno uporabljati za svoje protiargumente proti drugačnim stališčem je najvišja stopnja licemerstva.

Klanjšek pa poleg ideološkega napada na stališča proti enormnemu povečanju javnih plač navaja tudi nekaj neresnic in napačnih informacij, ki jih je potrebno podrobneje osvetliti. V stališčih GZS, ki so bila oblikovana do zahtev po višjih plačah v javnem sektorju, nikjer ni implicitnega stališča, kaj šele zapisanega, da javnega sektorja v Sloveniji ne rabimo, da je le breme gospodarstva. Pač pa je bilo tudi z vlakcem eksplicitno opozorjeno, da gospodarstvo in družba enormnega povečanja mase plač v javnem sektorju ne prenese oz. da bodo posledice zelo hude. Da bi bilo to povečanje pokrito bodisi z višjimi davki ali pa na račun znanosti, izobraževanja, infrastrukture in drugih javnih storitev, ki se financirajo s proračunom.

Klanjšek tudi trdi, da slovenski javni sektor ni ne preobsežen niti stroškovno neučinkovit. Po podatkih Eurostat in OECD smo v Sloveniji z velikostjo javnega sektorja nad povprečjem, seveda pa imajo nekatere države tudi večji javni sektor kot Slovenija. Nima ga pa nobena od nam primerljivih – približno enako razvitih držav, kot so recimo države iz t. i. višegrajske skupine. Predvsem pa v Sloveniji že sedaj, brez morebitne dodatne milijarde, porabimo za plače v javnem sektorju več, kot v povprečju porabijo v EU, in bistveno več (skoraj dva odstotka BDP) kot nam primerljive države. O stroškovni neučinkovitosti javnega sektorja ne poznam nobene verodostojne analize, zato si tudi ne upam trditi, da je kar generalno javni sektor v celoti neučinkovit. Vendar pa številna javna razkritja o praksi javnega naročanja, povezani s preplačevanjem, čakalnimi vrstami, neenakomerno obremenjeno mrežo različnih javnih služb, zapletenimi in dolgotrajnimi administrativnimi postopki, dodatki za pripravljenost itd., opravičujejo oceno, da potrebujemo ne le spremembo, temveč tudi reformo javnega sektorja.

A teh slabosti višja sredstva za javni sektor ne rešujejo, pač pa le pometajo neprijetna dejstva pod preprogo. Naravnost neverjetno pa je, kako površno povzema analizo evropske centralne banke, da je za zmanjšanje javnega dolga bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Če bi taka usmeritev podpirala keynesijanski razvojni model, bi jo še lahko razumeli, če pa jo avtor uporablja v kontekstu napada na nasprotnike enormnega povečanja plač v javnem sektorju, pa imamo veliko težavo. Kot bi ogenj skušali pogasiti z bencinom. Bomo dvigovali davke in kredite za tekočo porabo, za potrošnjo kitajskih in drugih uvoženih produktov?

V Sloveniji potrebujemo močnejšo polemiko o razvojnih vprašanjih. Vendar pa ta ne bo koristna, če bo temeljila na diskvalifikaciji drugače mislečih in če bodo ideološki argumenti močnejši od objektivnih, stvarnih dejstev.

Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati 47

Kakšna je razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju, kje so ljudje ostajali brez služb in koliko pravzaprav hočejo sindikati?

FINANCE
Dileme slovenskih javnih plač 15

Število zaposlenih in masa plač v javnem sektorju še nikoli nista bila tako velika kot danes

AVTO
Novice
Novice (dieselgate) S tožbo nad Volkswagen tudi več tisoč Slovencev

V pomoč jim utegne biti danes objavljena odločitev kölnskega sodišča, da kupci vozil z nameščenimi odklopnimi napravami lahko...

FINANCE
Članki
Članki (graf) Za švedski Spotify je bil prvi borzni dan precej turbulenten

Prvi borzni dan za švedski Spotify ni šel brez zapletov - najprej so začetek trgovanja z njegovimi delnicami zakasnili, potem so se prvi...

FINANCE
Članki
Članki EU vztraja pri načrtu obdavčitve spletnih velikanov po prihodkih, ne dobičku

Znanih je nekaj več podrobnosti iz razprave o tem, katere vrste prihodki bi bili upoštevani v predlaganem sistemu, kakšni so predlagani...

FINANCE
Članki
Članki ECB s programom QE želi spodbuditi inflacijo. Kakšna je torej evrska inflacija zdaj?

Po danes objavljenih podatkih evropskih statistikov se je evrska inflacija januarja še malo oddaljila od ravni dveh odstotkov – to je...