V skladu z rusko ustavo bi moral biti četrti šestletni mandat, ki ga je na nedeljskih volitvah dobil Vladimir Vladimirovič Putin, tudi njegov zadnji. Vendar nihče iz ruske birokratske elite ne verjame, da bo Putin leta 2024 sestopil z oblasti. Takrat bo star 72 let, približno toliko, kot jih bo letos dopolnil Donald Trump. Je Putin utrujen, potrebuje počitek in želi živeti kot bogataš? Ne, to so izmišljotine, pišejo v reviji Time. Putin je še vedno pri stvari in ne bi znal živeti, če bi mu odvzeli položaj moči. Zato bo do leta 2024 verjetno spremenil ustavo ali pa našel kakšno drugo luknjo, da bo ostal na oblasti tudi po letu 2024. Kaj to pomeni za Rusijo in za svet?
V prvem predsedniškem mandatu 2000-2004 se je Putin obkrožil z bogatimi oligarhi in šefi varnostnih služb. Leta 2008 je prepustil predsedniško mesto Dimitriju Medvedjevu in postal predsednik vlade ter nadzoroval državo iz ozadja. Leta 2011 ga je razjezil odziv Medvedjeva na arabsko pomlad. Kljub Putinovemu prepričanju, da Rusija pod nobenim pogojem ne sme podpreti mednarodnih operacij proti Libiji, saj bi lahko Rusija postala naslednja tarča globalne zarote, je Medvedjev podprl operacijo proti Libiji. Za Putina je bil to dokaz, da države ni mogoče nikomur zaupati, in se leta 2012 vrnil v Kremelj. Vrnil naj bi se osebnostno popolnoma spremenjen. Verjel je, da je njegovo poslanstvo reševanje Rusije, kar ga je leta 2014 vodilo v priključitev Krimskega polotoka. Priključitev Krima v Rusiji vidijo skozi drugačna očala kot na zahodu: Rusija naj bi s tem prvič po padcu Sovjetske zveze spet pokazala, da je supersila. Glavna ideologija Vladimirja Putina od takrat je, da Rusijo spet naredi veliko - gre za enako geslo, s katerim je leta 2016 na volitvah zmagal Donald Trump.
Kaj bo zaznamovalo naslednjo Putinovo šestletko? Odpustil je številne stare guvernerje in namestil mlade birokrate, stare približno 40 let, brez izrazitih političnih prepričanj, a jih druži lojalnost Putinu. S tem gradi novo generacijo ruskih birokratov po svoji podobi. Tudi sam je bil namreč neopazen birokrat brez ambicij, nato pa je po nepričakovanem odstopu Borisa Jelcina čez noč postal predsednik vlade. Putinovi pomembni spremljevalci so tudi nekdanji agenti KGB - med njimi denimo Igor Sečin, glavni direktor Rosnefta, in guverner Sankt Peterburga Georgij Poltavčenko. V Rusiji sicer obstaja skupina dremajočih liberalcev in reformistov iz devetdesetih let, ki verjamejo, da Rusija potrebuje demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodo govora in imajo dobre povezave z zahodom. Vendar je vprašanje, kdaj, če sploh, se bodo predramili.
