Najugodnejšo ponudbo za gradnjo slovenskega odseka predora Karavanke je oddal turški gradbeni velikan Cengiz Insaat, ki bi predor zgradil za 89,2 milijona evrov. Pri Darsu so sicer doslej vrednost gradbenih del projekta ocenjevali na 121,5 milijona evrov, vrednost celotnega projekta pa na približno 156 milijonov evrov. Razlike med najcenejšo in najdražjo ponudbo so kar 50 milijonov evrov, enako kot na avstrijski strani, kjer se ponudbe gibljejo od 89,9 do 140,3 milijona evrov.
Na avstrijski strani je sicer predor nekoliko daljši: od skupno 7,9 kilometra predora sta 4.402 metra na avstrijski strani, 3.546 metrov pa na slovenski strani. Kljub temu naj bi še iz časov Ivana Zidarja slovenski del predora veljal za geološko zahtevnejšega. Na slovenski strani je treba zgraditi tudi viadukt in približno 600 metrov dovozne ceste. Z oceno, da je slovenski del zahtevnejši, pa se ne strinjajo pri švicarskem gradbincu Implenia. V Avstriji je Implenia oddala najvišjo ponudbo, gradili bi za 140,3 milijona evrov, slovenski odsek pa bi zgradili za 114,8 milijona evrov.
Najcenejši ponudnik za avstrijski del predora je konzorcij Swietelsky Tunnelbau in Swietelsky Baugesellschaft, ki bi gradil za 89,9 milijona evrov. In kdo je turški ponudnik Cengiz Insaat? Gre za istanbulsko družbo, ki se uvršča med največja gradbena podjetja v Turčiji. Gradijo avtoceste, mostove, viadukte, predore, podzemno železnico, železnice, hidroelektrarne in letališča. Najdemo jih tudi v konzorciju turških gradbincev, ki gradijo letališče v Istanbulu za 150 milijonov potnikov, ki bo največje na svetu, stalo pa bo med 22 in 25 milijardami evrov. Cengiz Insaat ima sicer gradbišča v Azarbajdžanu, BiH, severnem Iraku in v Kazahstanu. S ponudbo za predor Karavanke so se prvič pojavili na slovenskem gradbenem trgu. Če jim s ponudbo uspe, bo to zanje prva referenca na trgu EU. Druga cev predora Karavanke bo zgrajena leta 2023, vendar bo nato zaradi prenove dve leti zaprta obstoječa cev, tako da bodo promet v obeh ceveh sproščen šele leta 2025.
