S tem, ko je zaživelo trgovanje s terminskimi pogodbami za nafto, nominiranimi v kitajskih juanih, je Kitajska ta teden odprla še eno poglavje v gospodarski tekmi z ZDA in Evropo. Na borzi v Šanghaju se bo trgovalo s sedmimi vrstami nafte, med njimi tudi z dubajsko.
Po oceni analitikov ima začetek trgovanja s terminskimi pogodbami na nafto v juanih dva cilja. Po eni strani Kitajska želi pridobiti več vpliva na oblikovanje cenovnih gibanj na naftnem trgu, s tem ko bi ustvarila konkurenco za obstoječa referenčna tipa pogodb – gre za pogodbe za ameriško lahko nafto WTI (z njimi se trguje v New Yorku na NYME) ter pogodbe za severnomorsko surovo nafto brent (z njimi se trguje v Londonu na ICE Futures Europe). Po drugi strani bi tako lahko tudi dosegla, da bi kitajski juan pridobil več veljave v svetovnih trgovinskih tokovih.
Trgovanje s terminskimi pogodbami na surovo nafto, ki je na borzi v Šanghaju steklo v ponedeljek, je Kitajska odprla za tujce, tudi v tem smislu, da lahko na borzi posle sklepajo tudi podjetja, ki jih fizično ni na kitajskem trgu. Po oceni analitikov je tuja udeležba v terminskem trgovanju z nafto najpomembnejša za to, ali bo ta projekt uspešen.
Kitajska je v preteklosti s takim projektom že poskušala. Prvič je trgovanje s terminskimi pogodbami na nafto zagnala leta 1993, a je projekt po letu dni zaradi velikih nihanj opustila. Spet je prišla ta ideja na mizo leta 2012, ko so cene surove nafte na svetovnem trgu vztrajale na ravneh nad sto dolarjev za 159-litrski sod, a potem so se toliko umirile, da je lani povprečna cena za sod surove nafte znašala okoli polovico manj.