Zaostrovanje trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko je ta teden dobilo nove razsežnosti. Potem ko so ZDA konec marca uvedle dodatne carine na uvoz jekla in aluminija iz Kitajske in tudi Japonske (25-odstotne na jeklo in 10-odstotne na aluminij), s čimer so tudi uradno začele trgovinsko vojno predvsem s Kitajsko, je Peking v ponedeljek pričakovano vrnil udarec s carinami na 128 ameriških izdelkov, ki v uvozu pomenijo okoli tri milijarde dolarjev. Med drugim je Kitajska uvedla 15-odstotne dajatve na uvoz svežega sadja, oreščkov in vina ter 25-odstotne carine na svinjino in reciklirani aluminij.
Že naslednji dan pa so ZDA objavile nov seznam 1.300 kitajskih dobrin (med njimi so številni izdelki za široko porabo, kot so zdravila, elektronske naprave, avtomobili, čevlji in pohištvo), ki jih lahko doletijo do 25-odstotne carine. Ameriški predsednik Donald Trump jih je sicer napovedoval že nekaj časa kot ukrep za zaščito ameriške intelektualne lastnine. V posebni preiskavi so Američani namreč ugotovili, da znaša letna vrednost »kitajske kraje ameriške intelektualne lastnine«, od ponaredkov do kraje poslovnih skrivnosti, od 225 do 600 milijard dolarjev. Sprva naj bi carine udarile 60 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, zdaj se je številka zmanjšala na 50 milijard. Kitajci so že nekaj ur po objavi novega ameriškega seznama vrnili v enaki meri in zagrozili s 25-odstotnimi dajatvami na uvoz 106 ameriških dobrin, med njimi sojo, letala in avtomobile, ki pomenijo prav tako 50 milijard dolarjev vrednosti uvoza iz ZDA. Kot je poročal Washington Post, je bil odziv Kitajcev pričakovan, vendar pa je presenetila hitrost, kar zbuja skrbi o eskalaciji trgovinske vojne med svetovnima gospodarskima velesilama, ki bi lahko močno prizadela obe strani.