Slovenski državni holding je v vlogi skupščine NLB naložil upravi naše največje banke, da mora zavarovati svoje premoženje na Hrvaškem. Kot piše v sklepu, mora sprejeti ukrepe za uveljavitev sklepov slovenske vlade iz julija 2015 in letošnjega februarja, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč zaradi vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom. Praktično to pomeni, da mora uprava izpodbijati odločitve hrvaških sodišč in sprejeti ukrepe za preprečitev prisilnih izterjav.
Rešitev za zaščito NLB išče tudi ustavna komisija v državnem zboru na podlagi pobude poslanskih skupin SDS in NSi. Strokovna komisija je predlagala, da bi v ustavnem zakonu opredelili tako imenovano izjemo javnega reda z utemeljitvijo, da so odločitve hrvaških sodišč na podlagi tožb varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške in tudi, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB.
Zunanji minister Karl Erjavec pa je povedal, da vlada pripravlja tudi pismo evropski komisiji s pozivom, naj opravi mediacijo o prenesenih deviznih vlogah. Če mediacija ne bo uspešna, bo Slovenija po njegovih besedah lahko tožila Hrvaško pred Sodiščem EU proti Hrvaški.
Slovenska vlada pa ima v zvezi z NLB še eno težavo, in sicer zaradi neizpolnitve zaveze o njeni privatizaciji do konca leta. Konec leta 2013 je takratna vlada Alenke Bratušek dala to zavezo kot pogoj za državno pomoč v obliki dokapitalizacije. Ker vlada NLB ni privatizirala, je evropska komisija sprožila poglobljeno preiskavo. Slovenska vlada je zaprosila za odlog prodaje NLB, vendar po mnenju komisije ni ponudila ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je povedala, da se z evropsko komisijo pogajajo, vendar ni pojasnila podrobnosti o kompenzacijskih ukrepih, ki jih predlagajo.
